Kandidat za mednarodnega oskarja so Zgodbe iz kostanjevih gozdov

Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je junija 2020 skladno s pravili AMPAS (Academy of Motion Picture Arts and Sciences - Akademija za filmsko umetnost in znanost) pozvala strokovna društva s področja produktivne kinematografije, naj predlagajo svojega predstavnika za osemčlansko strokovno komisijo.

Sestava letošnje komisije je bila: Žiga Virc režiser; Simon Tanšek, direktor fotografije; Tina Smrekar, producentka; Bojan Mastilović, producent; Jerca Jerič, producentka; Andrej Nagode, montažer; Sebastian Cavazza, igralec, in Petra Meterc, publicistka.

Do izteka roka (9. oktobra 2020) so producenti prijavili šest filmov, vsi so izpolnjevali pogoje za prijavo za kandidaturo:
· Film Jaz sem Frenk v režiji Metoda Pevca (produkcija Vertigo)
· Film Korporacija v režiji Mateja Nahtigala (produkcija Lignit film)
· Film Ne pozabi dihati v režiji Martina Turka (produkcija Bela film)
· Film Polsestra v režiji Damjana Kozoleta (produkcija Vertigo)
· Film Vsi proti vsem v režiji Andreja Košaka (produkcija Blade)
· Film Zgodbe iz kostanjevih gozdov v režiji Gregorja Božiča (produkcija Nosorogi)

Strokovna komisija je po ogledu prijavljenih filmov odločila, da za slovenskega predstavnika, ki se bo potegoval za kandidaturo za nagrado oskar za najboljši mednarodni celovečerni film 2021, predlaga film Zgodbe iz kostanjevih gozdov v režiji Gregorja Božiča in v produkciji Nosorogi.

UTEMELJITEV KOMISIJE
Letos so producenti za kandidaturo za nagrado oskar za najboljši mednarodni celovečerni film prijavili šest filmov. Med temi je komisija ocenila, da je za kandidaturo najprimernejši film Zgodbe iz kostanjevih gozdov v režiji Gregorja Božiča.

“Zgodbe iz kostanjevih gozdov na filmski trak preslikavajo brezčasen, skorajda arhetipski duh Benečije, njene poetične narave, ki v filmu pravljično oživi, zgodbe ljudi, ki v filmu še vedno uporno naseljujejo odročno obmejno pokrajino, pa tudi vseprisotne sledi in spomine po tistih, ki so že odšli z željo po boljšem jutri. Prvenec Gregorja Božiča je izstopajoče dovršena filmska stvaritev, ki z izjemno filmsko fotografijo, dodelano scenografijo, zvočno podobo ter pretanjenim čutom za grajenje sanjskega ritma portretira specifičen prostor, hkrati pa uspe spregovoriti o odhajanju v tuje kraje kot o povsem življenjski in predvsem univerzalni potrebi posameznikov, ki morajo iz tega ali onega razloga zapustiti v času zataknjeno dimenzijo lastnega okolja. Božič v filmu izkazuje zrelo, a hkrati sveže in poglobljeno razumevanje filmske naracije, ki je pri ustvarjanju filmskega prvenca redko videna.”