Svetovna premiera filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov na filmskem festivalu v Torontu

09. avgust 2019
Režiserjev prvenec je posnet na 16- in 35- milimetrski filmski trak, zgodba pa je umeščena v obmejne beneške vasice, v čas pred drugo svetovno vojno, ki je te kraje zaznamoval s hudo revščino in dolgoletnim valom izseljevanja lokalnega prebivalstva.

Igrani celovečerni film Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča in scenaristke ter producentke Marine Gumzi bo premierno prikazan na filmskem festivalu v Torontu, ki bo potekal med 5. in 15. septembrom in velja za enega največjih svetovnih filmskih dogodkov. Festival poteka od leta 1976, letno pa se ga udeleži okoli 480 000 obiskovalcev. Svetovne premiere filma, ki bo v nedeljo, 8. septembra, se bosta udeležila oba avtorja. Sledile bodo štiri ponovitve, dve za profesionalno občinstvo in dve za akreditirane obiskovalce. Za kratkometražni igrani film Šuolni iz Trsta (2014), je Božič na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši študijski film.

Film, ki je nastal v produkcijski hiši Nosorogi, je bil kot eden prvih med letošnjo selekcijo izbran v festivalsko sekcijo odkritja (Discovery), kjer bodo občinstvu predstavljeni avtorji s svojimi prvimi in drugimi filmi. Sekcija je skupaj s celotnim festivalskim programom od letošnjega leta nekoliko preoblikovana in postaja vpričo velikega števila filmov, ki kandidirajo za izbor na festivalu, bolj ekskluzivna.  

Režiserjev prvenec je posnet na 16- in 35- milimetrski filmski trak, zgodba pa je umeščena v obmejne beneške vasice, v čas pred drugo svetovno vojno, ki je te kraje zaznamoval s hudo revščino in dolgoletnim valom izseljevanja lokalnega prebivalstva. Pridih pravljičnega spremljajo pripovedi zadnjih prebivalcev z gozdom poraslih dolin, ki se svojih domov še niso odločili zapustiti.

Filmska in igralska zasedba je mednarodna, pri filmu so sodelovali filmski ustvarjalci iz sedmih držav. Glavne vloge zasedajo Massimo De Francovich, Giusi Merli, Ivana Roščić, v stranskih pa se med drugim predstavljajo Tomi Janežič, Anita Kravos, Nataša Keser in Janez Škof. Programska selektorica sekcije odkritja Dorota Lech je o filmu med drugim zapisala: »Gregorja Božiča je raziskovanje starih primorskih sadnih sort pripeljalo do mogočnih kostanjev, ki rastejo na območju Benečije, in zgodb ljudi, ki so jih tam posadili. Vsaka podoba na traku tega 35 milimetrskega filma je zaznamovana s kultivirano lepoto in pospremljena z skrivnostno glasbo teremina. Poetičen in presunljiv prvenec; ganljiv poklon pozabljeni zemlji in njenim prebivalcem.«

Sekcija odkritja (Discovery) se ponaša z vizionarskim očesom za odkrivanje novih avtorjev, ki bodo v prihodnosti oblikovali svetovno filmsko pokrajino. Med svetovno priznanimi režiserji, ki so se s svojimi prvimi filmi predstavili prav v tej sekciji so med drugim: Chantal Akerman, Christopher Nolan, Yorgos Lanthimos, Lav Diaz, Michael Haneke, Jafar Panahi, Maren Ade, Joachim Trier, David Gordon Green in Valeska Grisebach.

Lani je bil v ta program povabljen večkrat nagrajeni film Posledice scenarista in režiserja Darka Štanteta, ki po premieri v Torontu uspešno potuje po filmskih festivalih, do konca junija je obiskal 27 festivalov in prejel 5 nagrad, odkupili pa so ga za distribucijo v ZDA, Veliki Britaniji ter Irski, Nemčiji in Franciji, kjer se trenutno prikazuje v kinematografih.

Zgodbe iz kostanjevih gozdov je slovensko-italijanska koprodukcija in je nastajal približno sedem let v produkciji Zavoda Nosorogi. Film, katerega realizacijo je sofinanciral Slovenski filmski center, je bil uspešen prejemnik finančne podpore tudi iz strani mednarodnih skladov kot sta Ustvarjalna Evropa – podprogram MEDIA ter Eurimages. Koproducenti filma so poleg italijanske produkcijske hiše Transmedia Production še RTV Slovenija in Deutsche Film- und Fernsehakademie Berlin (DFFB). Na lanskem tržaškem filmskem festivalu je projekt prejel nagrado This Is IT za najobetavnejši prvenec v postprodukciji. Mednarodno zastopanje je še pred začetkom festivala prevzel prodajni agent Cercamon, ki zastopa med drugim tudi večkrat nagrajeni film Zimske muhe slovenskega režiserja Olma Omerzuja.

V sklopu Industry centra se bo tudi letos pod dežnikom European Film Promotion predstavilo 9 evropskih držav. Med njimi tudi Slovenija, s Slovenskim filmskim centrom, članom EFP.

Napovednik


Povezane novice