Prvi mednarodni nagradi za Rudarja in še nove nagrade za slovenske filme

Minuli dnevi so bili za slovenski film ponovno zelo uspešni. Na 33. mednarodnem filmskem festivalu v Varšavi, ki je potekal od 13. do 22. oktobra, je film Rudar, režiserke Hanna A. W. Slak prejel posebno omembo ekumenske žirije in posebno omembo žirije v mednarodnem tekmovalnem programu. Ob nagradah je Slakova povedala, da: »To potrjuje, da so vrednote, za katere se bori naš filmski junak Alija, v tem trenutku ključnega pomena ne samo za naš prostor, ampak tudi za druge: da se pošteno soočimo z demoni preteklosti in se jih enkrat za vselej rešimo, da gradimo našo sedanjost na resnici, da humanizem premaga ideologije vseh vrst in da se upremo manipuliranju, korupciji in pohlepu.«

Zgodba filma aktualizira še zmeraj odprta vprašanja povojnih grobišč, saj Rudar v zapuščenem rudniku odkrije posmrtne ostanke tisočih žrtev iz časa po drugi svetovni vojni. Da bi jim omogočil dostojen pokop in s tem ohranil lastno človečnost, se zoperstavi zunanjemu svetu.

Na festivalu v Varšavi je Rudar doživel mednarodno premiero in bil tako prvič prikazan tujemu občinstvu. Hanno A. W. Slak je »zanimalo, kako bodo gledalci sprejeli film ter ali se bodo lahko poistovetili s tematiko, ki je predvsem naša, slovenska.« Odgovor je prejela kmalu, saj je režiserko že ob prvem predvajanju presenetila polna dvorana, pogovor z občinstvom po filmu pa je trajal kar neverjetni dve uri. »Film je imel dobre kritike v mednarodnih medijih in tudi naslednje projekcije so bile polne, pogovore po filmu pa so organizatorji zaradi časovnih omejitev morali vsakič prekiniti, saj zanimanju gledalcev za film in za resnično zgodbo, po kateri je posnet, kar ni bilo konca,« nam je še zaupala Slakova. Po njenem mnenju so »te ideje rezonirale med poljskim občinstvom tudi zato, ker se tudi tukaj spopadajo z na videz nepremagljivim ideološkim razkolom v družbi, dejansko pa si vsi želijo, da bi se lahko, kot že mnogokrat v zgodovini, znova povezali v prizadevanju za bolj človečno družbo.«

V nadaljevanju je še dejala, da »po tem odličnem mednarodnem štartu verjamem, da ima film mednarodni potencial in se zelo veselim, da lahko naša slovenska zgodba širi svetlobo tudi v temne kote drugih narodov«.

Na festivalu srednje in vzhodnoevropskega filma Al Este del Plata v Buenos Airesu pa je bil za najboljšega režiserja nagrajen Damjan Kozole za režijo filma Nočno življenje. Nagrado je prevzela veleposlanica Republike Slovenije, Jadranka Šturm Kocjan. Festival je potekla od 11. do 18. oktobra. Kot smo že poročali, je film prav te dni v redni kino distribuciji na Češkem, to je že deveta nagrada za Kozoletov film.

Na deseti ediciji CinEast v Luksemburgu pa sta slavili dve slovenski manjšinski koprodukciji, in sicer celovečerni film Ustava Republike Hrvaške, v režiji Rajka Grlića, ter kratki film V modrino, hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović. Prvi je prejel nagrado občinstva, drugi pa je v družbi dveh filmov, animiranega iz Hrvaške in dokumentarnega iz Poljske, prav tako prejel nagrado občinstva za najboljši kratki film. Festival je potekal od 5. do 22. oktobra.