Filma Izbrisana in Brez žensk ni revolucije sta prejela mednarodna post-produkcijska sredstva

Na letošnjem 65. mednarodnem filmskem festivalu v Saint Sebastijanu, ki bo potekal od 22. do 30. septembra, se bo poleg romunskega in španskega, v sklopu nove festivalske kategorije Glocal in Progress, predstavil tudi slovenski film Izbrisana v režiji Mihe Mazzinija. O izbranosti filma na festival najvišje kategorije, je Mazzini povedal: »Lahko se le zadovoljno smehljam in se zahvaljujem vsem, ki so pomagali, da bo film po tolikih letih bivanja v moji glavi prišel tudi na platna. Ko se je znova pokazalo upanje za film, sem se lotil pisanja v tretje in se nisem upal veseliti do zadnjega snemalnega dne – po tolikih letih dela na projektu imamo tudi optimisti dovoljenje za vraževernost«.

Gre za slovensko, hrvaško in srbsko koprodukcijo, slovenski producent je Gustav film. Film Izbrisana govori o šestintridesetletni Ani, ki rodi v lokalni bolnišnici. Vse poteka po načrtih, razen majhne, birokratske težave: Ana ni zavedena v računalniških datotekah. Najbrž gre za računalniško napako, skratka, nič resnega. Po nekaj dneh se Ana znajde v Kafkinem procesu in okoliščinah: njeno ime se ne pojavlja v računalniku, kar pomeni, da je brez socialne varnosti in brez stalnega naslova. Nenadoma je Ana tujka, čeprav je vse življenje preživela v Sloveniji. Pravno ne obstaja in posledično je njen otrok sirota, ki je lahko oddana v posvojitev. Ob tem je Miha Mazzini dejal, da je to zgodba, ki jo je treba povedati. Ko jo je sestavljal, jo je gledal kot film in zato napisal scenarij. Po nekaj letih je kazalo, da ga ne bo mogoče posneti, zato je pripoved spremenil v roman, ki je leta 2014 izšel pri založbi Goga, leto kasneje sta izšla še srbski in makedonski prevod. Odločitev oblastnikov, da leta 1992 preprosto izbrišejo del državljanov, se mu je vedno zdela šokantna. Prav tako tišina, s katero je dejanje pospremilo ostalo prebivalstvo (in jo zato vedno in povsod imenujejo tiha večina, saj ravno s svojim molkom omogoča takšna ravnanja) in to, da je v večini molčala tudi umetnost.

Vsi trije evropski celovečerni filmi so v post-produkciji in bodo od 25. do 27. septembra na festivalu predstavljeni producentom, distributerjem in mednarodnim agentom z možnostjo pridobivanja dodatnih sredstev in iskanja podpore mednarodnih distributerjev. Glocal in Progress je bil ustanovljen pod okriljem oddelka za kulturo in jezikovno politiko znotraj baskovske Vlade in vzpodbuja razvoj filmske industrije v manjšinskih jezikih.

Celovečerni dokumentarni film Brez žensk ni revolucije, v koprodukciji Staregare, pa je v sklopu ameriškega Gucci Tribeca Documentary sklada prejel post-produkcijska sredstva v višini 21.000 evrov. Sklad zagotavlja sredstva celovečernim dokumentarnim filmom, ki poudarjajo in se ukvarjajo s vprašanji družbenega pomena iz vsega sveta in je namenjen filmom, ki so v produkciji ali post-produkciji s predvideno skorajšnjo premiero. Izmed osmih filmov, ki jih sklad vsako leto financira, je bil tako izbran tudi film Brez žensk ni revolucije, ki govori o sirijski državljanski vojni, kjer se dvajset letna Hala bori ne samo za osvoboditev iz Islamske države, temveč tudi za osvoboditev patriarhalnih in tradicionalnih struktur – tudi znotraj lastne družine. Režiserka filma Antonia Kilian prihaja iz Nemčije, film producirajo tri producentke iz treh različnih držav in sicer: Sefinaz Mohhamad iz Sirije, Anna Markovski iz Nemčije in Anja Vrdlovec iz Slovenije (Staragara).

Oba filma – Izbrisana in Brez žensk ni revolucije nastajata s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.