Igralcu Radku Poliču - Racu nagrada bert

Prejemnik Borštnikovega prstana in Prešernove nagrade za življenjsko delo spada med najbolj priznane slovenske igralce, v svoji karieri pa je nastopil v 100 filmih ter v skorajda stotih gledaliških in radijskih igrah.

Polič se je uveljavil kot eden najzanimivejših igralcev svojega časa, saj zna v svoje like preliti značilna protislovna znamenja sodobnega občutenja sveta, pri čemer ga vodi zanesljiv občutek za oblikovanje človeške usode.

Radko Polič - Rac je profesionalno pot začel leta 1965 v Študentskem aktualnem gledališču, po diplomi na ljubljanskem AGRFT-ju leta 1992 pa igral ali gostoval na odrih različnih gledaliških hiš, v institucionalni in neodvisni produkciji, gledališču Glej, E. P. I. Centru ter suvereno nastopal tudi na hrvaškem in srbskem govornem območju v filmu in gledališču. Je član ansambla SNG-ja Drama Ljubljana.

"Med slovenskimi igralci najizrazitejši intuitivni igralec, ki ustvarja s pomočjo popolnega zlitja (empatije) z dramsko osebo, ki jo predstavlja," je leta 2002, ko je bil nagrajen z Borštnikovim prstanom, o Poliču zapisal Jernej Novak. Poudaril je njegov odločilni prispevek k uspešnim krstnim uprizoritvam slovenske dramatike in med njegovimi pomembnimi vlogami med drugim izpostavil Krištofa Kobarja v Korunovi uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja (SLG Celje, 1976), Ivagina iz Müllerjevega Cementa v Ristićevi režiji (ljubljanska Drama, 1976) in Pandurjev triptih Božanska komedija (mariborska Drama, 1993).

Svojo prvo filmsko vlogo je odigral leta 1961 v filmu Nočni izlet režiserja Mirka Groblerja, svoj pečat pa je pustil v filmih Idealist (1976) režiserja Igorja Pretnarja, Vdovstvo Karoline Žašler (1976) režiserja Matjaža Klopčiča, To so gadi (1977) režiserja Jožeta Bevca, Deseti brat (1982) režiserja Vojka Duletiča, Srčna dama (1991) režiserja Borisa Jurjaševiča in nazadnje v filmu Psi brezčasja(2015) režiserja Mateja Nahtigala.

Leta 2007 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in Sebastijan Horvat je tedaj o njem zapisal, da gre za igralca, ki igra na vse ali nič, ki je "vrvohodec brez varovalne mreže" ter igralec, fanatik, ki sebi in drugim postavlja maksimalistične zahteve.

Z nagrado, ki nosi ime po slovenskem filmskem in gledališkem igralcu Bertu Sotlarju, se Polič pridružuje družbi dosedanjih nagrajencev za življenjsko delo na področju filmske igre Štefki Drolc, Mihi Balohu in Ivanki Mežan. Nagrado je izdelal akademski kipar in filmski režiser Miha Knific.