Vsi (filmi) doma #11

Cankar (2018) scenarista in režiserja Amirja Muratovića je celovečerni dokumentarno-igrani film, ki odpira vprašanje, kako se je v dobrih stotih letih izoblikoval mit o največjem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. Režiser je o svojem filmu povedal: »Zanimalo me je prepletanje dokumentarnega in igranega; igrani prizori so prežeti s Cankarjem, z njegovimi dialogi, osebami, oblačili, kretnjami, prostori, kakor jih je sam opisoval in s situacijami, za katere domnevamo, da jih je zares doživel – velikokrat nekaj let po tistem, ko jih je zapisal.« V filmu igrajo Rok Vihar, Lara Vouk, Helena Peršuh, Katarina in Lucia-Maria Kresitschnig, Jaka Lah, Urška Taufer, Luka Cimprič, Robert Prebil, Uroš Kaurin, Nina Rakovec, Matej Recer, Mitja Manček, Sara Dirnbek in Patrizia Jurinčič. Protagonist Rok Vihar o svoji vlogi pove, da je bilo najtežje iz obilice razlag, mnenj in interpretacij o Ivanu izluščiti tisto, kar je vsaj približno podobno resnici. »Toliko ljudi se je hotelo od njegove smrti samo uresničiti z razlagami o Cankarju, da se zdi prav, da ima možnost spregovoriti s svojimi besedami. Dejansko so vse besede v igranih sekvencah njegove,« poudarja Vihar. V filmu so prisotni tudi govorci Erwin Koestler, Matjaž Kmecl, Mile Korun, Igor Koršič, Tone Smolej, Mihael Glavan, Marijan Rupert, Marjan Dolgan, Francka Premk, Mikalvž Komelj, Nives Kovač in Silvan Omerzu. Producent filma je produkcijska hiša Cebram.

Sramota (2016) režiserja Borisa Jurjaševiča je resnična zgodba, na podlagi katere je nastal ta celovečerni dokumentarno-igrani film. Glavni junak Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vplete politika in lokalna oblast, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V filmu nastopata Sandi Bradač in Vanja Lukšič. Producent filma je Casablanca.

Fant, pobratim smrti 2 (2012) režiserke Maje Weiss pa je celovečerni dokumentarni TV film, ki govori o Černobilu, 25 let pozneje. Zgodba o Anatoliju Rižovu, ki je kot osemletni fantič leta 1991 za deset dni obiskal Slovenijo, se nadaljuje dvajset let pozneje, v času spomina na četrtstoletnico Černobila in jedrskega sevanja, ki še vedno ogroža življenja krajevnih prebivalcev. Mnogi ljudje so se sprijaznili z radiacijo in jo sprejeli kot sestavni del življenja, med njimi tudi Anatolij, ki je bil izrazitejšemu sevanju izpostavljen v času služenja vojaškega roka ter kot najeti delavec v bližini reaktorja. Njegovo življenje ni ravno rožnato; najprej jedrska nesreča, potem razbita družina, ponesrečen zakon in sin, s katerim ne more biti skupaj vsak dan. »Ko snemaš in delaš filme, so taki, ki te zaznamujejo za vse življenje. Snemanje s Toljo v radiaciji z mojo malo filmsko ekipo leta 1991 je ena od takih filmskih in človeških izkušenj. Več let sem si prizadevala, da bi posnela nadaljevanje te zgodbe. Leta 2011 nam je končno uspelo. In če bomo še živi, čez 20 let sledi nadaljevanje, smo si obljubili,« je tedaj o filmu povedala režiserka. Producent filma je Bela film.

Kratki igrani film Ljubljana – München 15:27 (2016) scenaristke in režiserke Katarine Morano raziskuje trenutek, ko spoznaš, da vse, kar si mislil, da je začasno, naenkrat postaja stalno. V filmu igrajo Jure Henigman, Hana Vodeb in Tijana Zinajić. Režiserka se je s tem filmom leta 2017 uvrstila na mednarodni filmski festival v Karlovih Varih, v program »Future Frames«, med deset najboljših evropskih zaključnih študentskih filmov tistega leta. Producent filma je Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Kratki znanstveno-fantastični film Apoptoza (2017) scenarista in režiserja Tomaža Gorkiča govori o letu 2074, ko je onesnaženje Zemlje popolno, primanjkuje hrane, propadajo vlade in sistemi. Nadzor prevzame korporacija Bionet, ki obljublja svetlejšo prihodnost z izdelkom Biogreen. V filmu igrajo Viktorija Bencik, Primož Pirnat, Mare Bulc in Sebastian Cavazza. Na Festivalu slovenskega filma je film prejel vesno za najboljši kratki film, producent filma je Blade produkcija. Sledi študijski projekt Vrzel (2018) scenaristke in režiserke Ane Trebše. Klara se po koncu dolgoletne zveze seli na svoje. Z bivšim ohranjata prijateljske stike z občasnimi telefonskimi klici. Ko pa Klara zasledi sled nove ženske v Juretovem življenju, jo potegne v vrtinec zasledovanja, dvomov v svojo odločitev in vase. Protagonistko Klaro igra Maruša Majer. Film je na mednarodnem festivalu kratkega filma v Ljubljani – FEKK prejel nagrado za najboljši slovenski film, producent filma je Warehouse Collective.

V otroški program ponovno dodajamo dve kratki animirani TV seriji Princ Ki-ki-do (2014 -2018 ) v produkciji Ozor in kratki animirani film Kar od nekod (2018) scenarista in režiserja Žige Stupice. Glas Tonetu, delavcu, ki popravlja odsevnike ob cesti je posodil Hector Chavez. Komedijo je producirala Akademija umetnosti Univerza v Novi Gorici.

V času razglašene epidemije in v duhu gibanja #ostanidoma, slovenske filmske ustvarjalke in ustvarjalci v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in z Bazo slovenskih filmov ter Filmoteko, zavodom za širjenje filmske kulture, do nadaljnjega podarjamo na ogled izbor slovenskih filmov. Spored bogatimo vsak ponedeljek in četrtek, filmi so dostopni 7 dni.

O novostih akcije Vsi (filmi) doma vas bomo sproti obveščali po kanalih Baze slovenskega filma, Slovenskega filmskega centra in na družbenih omrežjih. Aktualni spored in dostop do filmov pa je ves čas na voljo tudi na https://bsf.si/sl/dogodki/vsi-filmi-doma/

Ostanite zdravi in glejte filme doma!