Pregled pan-evropskega partizanskega filma na Viennalu
Prejšnji teden se je na Dunaju začel filmski festival Viennale, ki ne slovi samo kot največji avstrijski filmski dogodek, ampak tudi kot festival, ki svojemu občinstvu redno predstavlja zanimive pregledne programe.
Taka je letošnja retrospektiva z naslovom O partigiano! Pan-Evropski partizanski film, ki se je začela v petek, 25. oktobra in bo trajala kar do 4. decembra. Izhodišče retrospektive je rekonstrukcija in vzpostavitev identitet, ki so jih po 2. svetovni vojni, še posebej novoustanovljene države, ustvarjale s proslavljanjem gverilskih protifašističnih bojev.
Festival je retrospektivo pripravil v sodelovanju s Filmskim muzejem in prinaša na platno 41 naslovov iz osemnajstih evropskih držav. Med njimi je tudi Slovenija, ki se bo predstavila s kar štirimi filmi. Kuratorja retrospektive sta Michael Loebenstein in Jurij Meden, k uvodu v slovenske filme pa sta povabila filmska teoretika Andrej Špraha in Petra Stankovića. Predstavitve k slovenskim filmom je prispeval Jurij Meden.
Trenutki odločitve (1955) režiserja Františka Čapa je bil na sporedu 28. oktobra. O njem je v programu zapisano:«…. Čapovo mojstrstvo sije v ustvarjanju prefinjene atmosfere suspenza in negotovosti. Pravi partizanski noir.«
Dolina miru (1956) in Balada o trobenti in oblaku (1961) režiserja Franceta Štiglica pa bosta na sporedu 31. oktobra. Za Dolino miru je med drugim zapisano, da je s tem filmom «Štiglic pripeljal jugoslovanski film na svetovni oder: ta humanistična mojstrovina je leta 1957 imela mednarodno premiero v Cannesu, kjer je Kitzmiller prejel prestižno zlato palmo za najboljšega igralca, sedem let preden je Sidney Poitier postal prvi Afro -Američan, ki je prejel oskarja.«
Za Balado o trobenti in oblaku pa lahko preberemo, »da je mogoče njegov najbolj nenavaden in radikalen prikaz partizanske naracije in etike oziroma potrebe po priključitvi k odporu.«
Nasvidenje v naslednji vojni (1980) režiserja Živojina Pavlovića bo na sporedu 4. decembra.
O filmu je v predstavitvi zapisano: «Podlaga za film je ravno tako brezkompromisni roman Vitomila Zupana in nadaljuje dekonstrukcijo in demitologizacijo uradne partizanske herojske naracije, ki jo je Pavlović vzpostavil že tri leta prej s Hajko.«
Projekcija obeh Štigličevih filmov bo obeležila tudi režiserjevo stoletnico rojstva.