100 let Franceta Štiglica in Slovenski teden filma na letošnjem Kulturnem bazarju

03. april 2019
100 let od rojstva Franceta Štiglica v slovenski prostor vnaša novost, Slovenski teden filma, ko se bodo predvsem slovenski otroci in mladina lahko posvečali aktivnostim za spoznavanje filmske kulture in umetnosti v najširšem smislu.

Četrtega aprila bo v Cankarjevem domu potekal že enajsti Kulturni bazar. V sklopu Filmskih degustacij bomo v Kosovelovi dvorani med 13.45 in 15. uro predstavili posebno publikacijo, ki obravnava različne dogodke ob stoti obletnici rojstva Franceta ŠtiglicaPublikacija je nastala v sodelovanju Slovenske kinoteke in Slovenskega filmskega centra ter drugih kulturnih inštitucij, ki so v svoje programe v letu 2019 vključile prireditve v čast obletnici rojstva tega pomembnega in plodovitega slovenskega filmskega avtorja.

Vlada Republike Slovenije je leta 2016 sprejela Strategijo razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje, s katero je poseben poudarek namenila vzgoji mladih občinstev na področju filma. Cilj strategije je zagotoviti dostopnost, sistematičnost in dolgoročnost filmske vzgoje v okviru kurikuluma in učnih načrtov ter v okviru kulturnih ustanov, pri čemer izhaja iz specifičnosti filmskega in avdiovizualnega področja. Posebej opredeljuje filmsko vzgojo ter njene formalne in neformalne oblike. 100 let od rojstva Franceta Štiglica tako v slovenski prostor vnaša novost, Slovenski teden filma, ko se bodo predvsem slovenski otroci in mladina lahko posvečali aktivnostim za spoznavanje filmske kulture in umetnosti v najširšem smislu.

100 let Franceta Štiglica skozi celo leto širom Slovenije

Ob stoti obletnici rojstva Franceta Štiglica (1919–1993) smo se Slovenski filmski center, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in Slovenska kinoteka združili pri organizaciji in izvedbi projekta 100 let Franceta Štiglica. Obširen projekt z vrsto različnih dejavnosti in prireditev širom Slovenije je posvečen življenju in delu enega najvidnejših domačih filmskih ustvarjalcev, ki je kot kulturni politik odigral tudi pionirsko vlogo pri nastajanju slovenskega profesionalnega filma. Projekt predstavlja vrsto dejavnosti, dogodkov in prireditev v organizaciji nosilcev in partnerjev projekta, s katerimi bomo skušali osvetliti čim širši spekter njegove ustvarjalne raznovrstnosti. V sklopu projekta bo tako od 9. aprila do 14. julija v Arboretumu Volčjem Potoku na ogled razstava na panojih lokacij v parku, kjer je potekalo snemanje prizorov za film Dolina miru. Vrhunec obeležitve pa bo v jeseni v Slovenski kinoteki, ko bo na ogled postavljena razstava, retrospektiva filmov in izdaja monografije o Francetu Štiglicu.

Režiser, ki je podpisal petnajst igranih celovečernih filmov – med njimi tudi prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji (1948) –, vrsto kratkih in dokumentarnih del ter pet odmevnih televizijskih nadaljevank, že z ustvarjalnim zagonom sodi v sam vrh domače kinematografije. Štigličeva vloga pa je pomembna tudi za zasnovo in razvoj profesionalnih standardov ter sistema nacionalne kinematografije. Bil je predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev, direktor Viba filma, minister za kulturo, pa tudi profesor in dekan na AGRFT Univerze v Ljubljani.

Štiglic se je že na samem začetku štiridesetletne kariere uveljavil kot eden najbolj nadarjenih slovenskih filmskih režiserjev: za kratki dokumentarec Mladina gradi (1946) je prejel beneškega bronastega leva, s celovečernim prvencem Na svoji zemlji pa se je uvrstil na filmski festival v Cannesu. Sledila je vrsta nominacij in nagrad: z Dolino miru (1956) se je potegoval za cansko zlato palmo za režijo (z zlato palmo za najboljšo moško vlogo v tem filmu je bil nagrajen John Kitzmiller), z Devetim krogom (1960) pa je kandidiral za oskarja za najboljši tuji film. Na domačih tleh je leta 1962 prejel Prešernovo nagrado za režijo filmov Dolina miru, Deveti krog (1960) ter Balada o trobenti in oblaku (1961). Na jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju je bil dobitnik zlate arene v letih 1960, 1961 in 1964. Decembra 1976 mu je bila v Beogradu podeljena nagrada Avnoja, najvišje priznanje SFRJ, leta 1978 pa je prejel Badjurovo nagrado.

Slovenski teden filma od 11. do 15. novembra 2019 po vsej Sloveniji

Ko film kot predmet uradno vstopa v osnovno in srednjo šolo, se na pobudo Slovenskega filmskega centra, ki od leta 2010 sistematično podpira kakovostne programe filmske vzgoje, vzpostavlja še ena nova stalnica – Slovenski teden filma. Ta se bo vsako leto odvil v tednu okrog rojstnega dne Franceta Štiglica, 12. novembra, malčkom, otrokom in mladostnikom pa omogočil, da se posvetijo filmski umetnosti in ustvarjalnosti. Tako bomo v tednu od 11. do 15. novembra staknili glave filmski ustvarjalci, vrsta filmskih delavcev, mislecev, mreža kinematografov, Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev in plejada drugih kulturnih ustanov. Z dopoldanskimi obiski v vzgojno-izobraževalnih zavodih bo film zaživel v razredu s pestrimi zgodnjepopoldanskimi filmskimi dejavnostmi, v kinematografih pa bodo otroci in mladostniki doživeli tisto pravo filmsko izkušnjo.

V Slovenskem filmskem centru si želimo, da bi nov projekt povezal šole in kulturne ustanove, predvsem pa povečal dostopnost filmske vzgoje tako v vrtcih, osnovnih ter srednjih šolah, kakor tudi v kulturnih ustanovah; (domači) film in filmsko ustvarjalnost pa približal različnim generacijam po vsej Sloveniji ter spodbudil čim več koordiniranih formalnih in neformalnih oblik filmske vzgoje.

Slogan projekta Slovenskega tedna filma je »Mislimo film, živimo film« in nastaja s podporo Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Zavoda republike Slovenije za šolstvo.

V sklopu Kulturnega bazarja bo predstavitev Slovenskega tedna filma potekala v dvorani E1 Cankarjevega doma četrtega aprila, med 16. in 16.45 uro.

Povezane novice