Kozoletova Polsestra in Štigličeva Dolina miru na Madžarskem

06. september 2019
Film Polsestra je imel svojo svetovno premiero v uradnem tekmovalnem programu letošnjih Karlovih Varov, slovensko občinstvo pa si ga bo prvič lahko ogledalo na 22. Festivalu slovenskega filma.

Polsestra režiserja Damjana Kozoleta se je uvrstila v tekmovalni program 16. Miskolc Cinefesta, ki bo potekal od 13. do 21. septembra. Film bo na sporedu 15. septembra, sledita še dve ponovitvi. V tekmovalnem programu bodo prikazali 16 filmov iz svetovne produkcije, v žiriji, ki ji bo predsedoval znani kanadski režiser Denis Côté, pa bo tudi slovenski režiser Darko Štante, ki je lani prav na tem festivalu, s svojim celovečernim igranim prvencem Posledice osvojil nagrado Alfreda Zukorja. Film je imel svojo svetovno premiero v uradnem tekmovalnem programu letošnjih Karlovih Varov, slovensko občinstvo pa si ga bo prvič lahko ogledalo na 22. Festivalu slovenskega filma. Damjan Kozole je na madžarskem festivalu sodeloval že leta 2016 s filmom Nočno življenje.

Med gosti festivala, na katerem bo nagrado za življenjsko delo prejel danski oskarjevec Bille August, bodo Vanessa Redgrave in Franco Nero, film Polsestra pa bo zastopala koscenaristka in glavna igralka v filmu Urša Menart. Poleg nje v glavni vlogi nastopa še Liza Marijina, igrajo pa še Jurij Drevenšek, Peter Musevski, Anja Novak, Damjana Černe, makedonska igralka Labina Mitevska in drugi. Scenaristi filma so Damjan Kozole, Urša Menart in Ognjen Sviličić, direktor fotografije je Miladin Čolaković, oblikovalka scenografije Neža Zinajić, oblikovalka kostumov Katja Hrobat, oblikovalka maske Mojca Gorogranc Petrushevska, montažerja Jurij Moškon in Atanas Geogijev, oblikovalca zvoka Julij Zornik in Igor Popovski, direktor filma Mitja Kozamernik in producent Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo.

Gre za slovensko-makedonsko-srbsko koprodukcijo, poleg Vertiga iz Ljubljane so koproducenti Sisters and Brother Mitevski, Filmska hiša Baš Čelik in RTV Slovenija. Film so sofinancirali Slovenski filmski center, Filmska agencija Severne Makedonije, Filmski center Srbije, program Ustvarjalna Evropa MEDIA, RE-ACT in Eurimages, ki je filmu podelil koprodukcijsko nagrado za razvoj projekta, s tehničnimi storitvami pa je sodeloval Filmski studio Viba film.

V sklopu praznovanja 100 obletnice rojstva Franceta Štiglica pa bo v Budimpešti, na mednarodnem filmskem festivalu klasičnih filmov, v kinu Toldi, 11. septembra na ogled digitalno restavrirana različica filma Dolina miru.

Svetovna premiera nove različice se je zgodila leta 2016, v sklopu uradnega programa Cannes Classic.

Po skorajda šestdesetih letih se je tako v Cannes vrnila restavrirana klasika Franceta Štiglica Dolina miru, ki je v Cannesu za zlato palmo tekmovala leta 1957. Tedaj je glavni igralec John Kitzmiller kot prvi temnopolti igralec na tem festivalu prejel nagrado za najboljšo moško vlogo.

Zgodba govori o dveh vojnih sirotah, ki sta med bombardiranjem mesta izgubila starše - desetletnemu Marku (Tugo Štiglic) in nekaj let mlajši nemški deklici Lotti (Evelyne Wohlfeiler), ki iz sirotišnice v okupiranem mestu zbežita v gozd, da bi našla dolino miru, o kateri je Lotti pripovedovala babica. Marko je prepričan, da gre za dolino, v kateri je imel njegov stric hiš in mlin. Preden uspeta zbežati obveščevalna služba Marku izroči pomembno sporočilo o nemški ofenzivi, ki naj bi ga prenesel partizanom. Med svojo pustolovščino v gozdu otroka naletita na ameriškega narednika Jima, ki se je rešil iz sestreljenega letala. Skupaj najdejo stričevo hišo in dolino miru, a tam jih prestrežejo Nemci in ubijejo ameriškega vojaka, medtem ko Lotti in Marko sama odtavata v gozd, da bi našla pravo dolino miru - svet brez sovraštva in vojn.

Prva klapa filma je padla 21. aprila 1956 in skozi kamero je stekel prvi kolut filmskega traku. Scenarij je napisal tedaj mladi slovenski pisatelj Ivan Ribič in ga najprej postavil nekam v Severno Korejo. A kmalu so raj na zemlji, ki ga iščeta otrok in ameriški vojak, našli kar doma - v dolini pri Suhem dolu med Polhograjskim hribovjem in Žirovskim Vrhom. Snemanje, ki je imelo le 20 odstotkov prizorov v interierju, je potekalo še v Poljanski dolini nad Gorenjo vasjo, v Arboretumu Volčjem Potoku, kjer je ob letošnjem praznovanju na ogled razstava na panojih lokacij v parku, kjer je potekalo snemanje prizorov in v hribih nad Cerknim. To je bil deveti slovenski umetniški in prvi ne-mladinski film, v katerem v glavnih vlogah nastopata otroka.

V kinu Toldi, enem izmed osrednjih filmskih prostorov v Budimpešti, bodo v oktobru potekali že 4. Dnevi slovenskega filma, na katerih bodo predstavljeni celovečerni filmi iz zadnje kinematografske sezone.

Povezane novice