Umrl je Jože Pogačnik

Danes ponoči je po dolgotrajni bolezni preminil Jože Pogačnik, rojen leta 1932 v Mariboru, slovenski filmski in televizijski režiser, prejemnik številnih najpomembnejših državnih in mednarodnih nagrad in priznanj. Študiral je režijo na ljubljanski AGRFT in se je najprej ukvarjal s filmsko kritiko. Kasneje se je uveljavil predvsem kot avtor izrazito kritičnih in angažiranih dokumentarnih del.

Leta 1967 je posnel svoj prvi celovečerni film Grajski biki po scenariju Primoža Kozaka - nemirna mladostniška zgodba, ki se dogaja v domu za vojne sirote. Do njegovega drugega celovečerca je moralo preteči 18 let. Po družbeno kritičnem Našem človeku je v Kavarni Astoria opisal ključni moment svojega rojstnega mesta.

Za svoje številne filme je v več kot tridesetletni karieri prejel pomembna priznanja doma in v tujini, vse skupaj okoli 40 nagrad. Izpostaviti moramo Prešernovo nagrado za Naročenega ženina in Srebrnega medveda v Berlinu za Tri etude leta 1972. Prejel je tudi srebrnega leva v Benetkah za film Sledim soncu (1973), več priznanj Metoda Badjure in Badjurove nagrade Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev za življenjsko delo (2005) ter priznanja Zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije za življenjsko delo v kinematografiji (2005). Sam je bil še posebej ponosen na nagrado Dokumentarno ime, ki jo je leta 2012 prejel na Medarodnem festivalu dokumentarnega filma Dokudoc.

Društvo slovenskih režiserjev, ki ga je soustanovil in bil tudi njegov častni član, mu je lani kot prvemu prejemniku podelilo Nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije.

V spomin na Jožeta Pogačnika vam (kot prejšnji teden ob kulturnem prazniku) ponujamo na ogled kratka filma iz njegovega »črnega vala« iz šestdesetih in sedemdesetih, ko je bil Pogačnik vedno angažiran in oster. Na Vimeo kanalu bosta nekaj dni na voljo Dober dan (1962) in Cukrarna (1972).