Umrl je igralec Aleksander Valič

Aleksander Valič se je rodil leta 1919 v Gorici. Med drugo svetovno vojno je bil sodelavec OF, partizan, organizator mitingov, recitator in pevec. V Frontnem gledališču 7. korpusa je tudi pridobival prve igralske izkušnje, ki so ga po osvoboditvi pripeljala do odra slovenskega gledališča v Trstu.

Leta 1947 je igralsko pot nadaljeval v ljubljanski Drami, kjer je bil redno angažiran do leta 1974.

Igralec je pomembno zaznamoval zgodovino slovenskega filma, predvsem tistih prvih let. Med drugim je nastopil v prvem slovenskem zvočnem celovečercu Na svoji zemlji Franceta Štiglica. Čeprav morda ne v vlogi, na kakršno je upal, je bila želja, da zaigra v prvem slovenskem filmu močnejša. "Moja želja je bila sodelovati pri prvem slovenskem filmu, še posebej, ker se je dogajal na Primorskem. Takrat je bil film velik pojem za neki narod. Ljubljanska Drama mi je odobrila nekaj prostih dni, in ko so mi na prizorišču snemanja dodelili vlogo, sem bil prizadet. Računal sem na nekaj drugega, ampak sem si dejal: igrati moram. Čutil sem se igralca," je pred leti dejal v pogovoru za STA.

S Francetom Štiglicem je potem sodeloval pri filmih Svet na Kajžarju (1952), Dolina miru (1958), Tistega lepega dne (1962), Ne joči, Peter (1964). Njegovo filmsko delo obsega 15 vlog, nazadnje je nastopil v filmu Decembrski dež (1990) režiserja Boža Šprajca. Nastopal je tudi v TV-igrah in nadaljevankah, kot so Noč na verne duše, Hlapec Jernej in njegova pravica, Dekameron, Odprava zelenega zmaja, Utonilo je sonce.