Prihaja drugi film Olma Omerzuja
Prvenec je bil češko-slovenska koprodukcija, kjer sta moči združila češki producent Endorfilm in slovenski producent Arsmedia, film pa je podprl Slovenski filmski center. O zapaženosti prvenca priča tudi dejstvo, da so na začetku leta 2013 češki filmski kritiki Olma Omerzuja med tremi nominiranci razglasili za odkritje leta.
Češko- slovenski udeleženci iz prvega filma so svoje moči in sredstva združili tudi pri drugem filmu, pri tem pa so se jim pridružili še producenti iz Nemčije, Francije iz Slovaške. Nastala je prava evropska koprodukcija, ki je svetovno premiero doživela v San Sebastianu minulega septembra, na najpomembnejšem evropskem festivalu po Benetkah in pred Berlinom. Film so predvajali v tekmovalnem programu novi režiserji. Po premieri so o filmu pisale vse tri pomembne strokovne revije: Variety, ScreenDaily in Hollywood Reporter.
Omerzuju je pri scenariju pomagal Nebojša Pop-Tasić, ki je odlično sodeloval že z Matjažem Ivanišinom pri dokumentarnem filmu Karpopotnik. Direktor fotografije je Lukas Milota, za montažo je skrbela Janka Vickova, za scenografijo Iva Nemcova, kostume je oblikovala Marjetka Kurner Kalous, zvok pa Florian Marquardt. V glavnih vlogah so nastopili Karel Roden, Vanda Hybnerova, Daniel Kadlec, Jenovefa Bokova, Eliska Krenkova, Martin Pechlat.
Podobno kot v prvem filmu se je Omerzu tudi tokrat lotil odnosov med otroki in odraslimi. Mož in žena se s psom odpravita na križarjenje. Doma pustita otroka. Odsotnost staršev prinese v njuno življenje nepričakovano svobodo, vse do trenutka, ko se za staršema izgubi vsakršna sled. Jadrnica potone, zakonca preživita, pes ostane pogrešan.
Guy Lodge je za Variety o filmu zapisal: »Zabava za vse družinske člane dobi v Družinskem filmu, zgodbi o starševski malomarnosti in mladostniški neodgovornosti, jedek priokus. Gre za film, ki naj si ga starejša in mlajša generacija ogledata raje vsaka v svoji sobi. Občinstvo, ki razume ironijo, pa bo vsekakor zelo uživalo v tej elegantni, temni in nepredvidljivi mešanici črne komedije in družinske drame, v kateri se standardni zaplet tipa "sam doma" sprevrže v napeto najhujšo možno situacijo z vseh perspektiv – celo s perspektive družinskega psa.« Verjetno je ravno žanrska opredelitev filma kot črne komedije tista, ki Lodga napelje k temu, da svojo odlično oceno zaključi s stavkom: »Ne pričakujte Disneyevega filma po tej predlogi.«
Na drugačno dojemanje starševskega odnosa je opozoril tudi Lee Marshall, recenzent za ScreenDaily: »Družinski film je odlično odmerjen, vendar zato tudi napet in oster v razpletu. Da bi prenesel svoje sporočilo, ne potrebuje razdejanja stanovanja in sestopa v zlo v stilu Funny Games. Otroka v svoji sproščenosti in hladnokrvnosti zgolj sledita očetu in materi, ki ta privid njune zrelosti potrebujeta, da prikrijeta neodgovornost svojega pobega v tropski paradiž, ko se pretvarjata, da lahko z občasnimi klici po Skypu (med katerimi mati pokaže, kako osvobojena je, ko se kaže napol naga) nadomestita ustrezno starševsko skrb.«
Da film svoj tempo zastavi in ohrani do konca, se strinja tudi Neil Young, ki je za Hollywood Reporter zapisal:
»Vendar Omerzu in njegov soscenarist Nebojša Pop-Tasić vesta, kaj hočeta, in v ganljivem vrhuncu povežeta zadeve na zelo zadovoljiv in pohvalno nesentimentalen način.«
Družinski film te dni prikazujejo v tekmovalnem programu festivala v Luxemburgu, ustvarjalci pa se še posebej veselijo povabila v tekmovalni program filmskega festivala v Tokiju (22. oktober - 31. oktober), kjer bodo prikazali 16 filmov, med njimi pa samo 8 filmov prihaja iz Evrope. Selektorji festivala so se producentu zahvalili, da jim je pokazal »čudovit film, pri katerem so se preprosto zaljubili v njegovo lepoto.«
Več na:
Povezane novice
