Predstavitev  »spektakularne« kinematografije v New Yorku

To je filmsko obdobje iz bivše skupne države, ki so ga  že večkrat odkrivali in bo zaradi svoje provokativnosti in cinematične inovativnosti tudi v bodoče prinašal vedno nove poglede in razmišljanja. Zaradi prepoznavnega črnega humorja, so kljub poskusom oblasti, da filme pospravijo v bunker, ti  prišli do gledalcev v tujini in s tem je črnino nadomestila svetloba.

Program sestavlja 15 filmov, ki sta jih izbrala neodvisni kurator Mina Radović in Dave Kehr, kurator iz filmskega oddelka MoME.

Seveda  na taki retrospektivi ne more umanjkati film Ples v dežju režiserja (1961) režiserja Boštjana Hladnika, ki ga tudi tokrat v spremnem tekstu označijo kot »enfant terrible generacije šestdesetih« in v nadaljevanju zapišejo, da je »Hladnikov film vnesel močno dozo modernizma  v klasični filmski stil in skupaj z Aleksandrom Petrovićem napovedal spektakularni prihod Novega jugoslovanskega filma.«

Film bo na sporedu v soboto, 9. septembra in v ponedeljek, 18. septembra.

Ob Hladniku bo slovenska šestdeseta leta predstavil Jože Babič s filmom Po isti poti se ne vračaj (1965), čigar močni avtorski prispevek k tedanji »spektakularni« kinematografiji, smo tudi pri nas doma šele pred kratkim pravilno ovrednotili. Neverjetno sodobno sporočilnost filma so prepoznali tudi v MoMI, saj so zapisal: »...to je prepričljiva  predstavitev določenega časa in prostora, ki pomembno osvetljuje pomen dela v okolju, v katerem vedno bolj prevladujejo sebični interesi.«

Film bo na sporedu v četrtek, 14. septembra in v sredo, 20. septembra.

Oba slovenska filma se bosta predstavila v digitalno restavrirani verziji, za kateri je poskrbela Slovenska kinoteka.

Slovenski prispevek k retrospektivi predstavlja tudi igralka Špela Rozin, z glavno vlogo v filmu Nenavadno dekle (1962) režiserja Jovana Zivanovića.

Na sporedu so režiserji, ki so najbolj zaznamovali jugoslovanski črni val:  Aleksander Petrović, ki je edini avtor z dvema filmoma na sporedu: Tri (1965) in Zbiralci perja (1967), Vladimir Makavejev s filmom Ljubezenski slučaj poštne uslužbenke (1967), Živojin Pavlović s filmom  Ko bom mrtev in bel (1967). Pavlović sodeluje tudi pri omnibusu Mesto (1963), skupaj z režiserjema  Marko Babcem in Vojislav Kokan Rakonjcem. To je bil edini film iz tega obdobja, ki ga je sodišče v Jugoslaviji uradno prepovedalo. Mladomir Puriša  Đorđević, ki je umrl leta 2022 v starosti 98 let, nastopa s filmom Opoldne (1968).

Režiser Bahrudin Čengič, ki so ga ravno kar proslavili na Beneškem festivalu z restavrirano kopijo filma  Slike iz  življenja udarnika (1972), katere proces obnove je vodila Slovenska kinoteka, bo v MoMi predstavljen s filmom Mali vojaki (1967).

Edini še živeči režiser je  Đorđe Kadijevič s filmom Praznik (1967), ki letos praznuje 90 let.

Vatroslav Mimica se je v petdesetih letih ukvarjal z animiranim filmom in postal eden izmed pomembnih imen Zagrebške šole animiranega filma, v šestdesetih leti pa se je začel ukvarjati z igranim filmom in leta 1966  posnel Ponedeljek ali torek.

Za  edini zgodovinski film bi lahko označili Roj (1966) režiserja Miodraga Popovića, ki se dogaja leta 1804, med prvo srbsko vstajo proti Otomanskemu cesarstvu.

Miroslav Antić je bil režiser, ki je uspel posneti samo dva celovečerna filma. Na sporedu je njegov prvenec Sveti pesek (1968).

Film Memento (1967) je posnel prvi diplomirani režiser makedonskega filma Dimitrie Osmanli. Tudi v tem filmu lahko spremljamo slovenskega igralca Steva Žigona, ki se je v jugoslovanskih filmih specializiral za vloge nemških oficirjev.

Moči za pripravo retrospektive  Od črnega vala do belega žarka - jugoslovanski film šestdesetih let pa so združili Jugoslovanska kinoteka  in Delta Video iz Beograda, Hrvaški državni arhiv - Hrvaška  kinoteka, Slovenski filmski center, Kinoteka Bosne in Hercegovine in Kinoteka Severne Makedonije.