Slovenske koprodukcije uspešne na Eurimagesu

17. december 2021
Mama Mara, Fiume o morte in (Ne)zaželene reči.

Na svoji 164. seji upravnega odbora Eurimages, sklada sveta Evrope za filmske koprodukcije, je upravni odbor skupno podprl 37 filmskih projektov, od tega 5 dokumentarnih in 5 animiranih. Seja je ponovno potekala na daljavo, na njej pa so podporo prejeli trije slovenski manjšinski koprodukcijski projekti, od tega en animirani, en dokumentarni in en celovečerni igrani film. Slovenska predstavnica v upravnem odboru Eurimages je Uršula Menih Dokl.

Drugi celovečerni igrani film Mama Mara (Majka Mara) srbske režiserke in igralke Mirjane Karanović, je prejel sredstva v višini 170.000 evrov. Slovenska koproducenta sta Vlado Bulajić in Lija Pogačnik iz produkcijske hiše December.  Mara, 50 letna, uspešna podjetnica in mati samohranilka, zaradi srčnega infarkta nenadoma izgubi sina Nemanjo, starega 18 let. Ker se ne more spopasti z izgubo svojega edinca, se zapira pred svojo družino in prijatelji. Travmo zakoplje globoko vase in ko spozna 25 letnega Milana, pristane na fizični odnos z njim, brez obveznosti. Gre za srbsko, luksemburško, bosansko in hercegovsko, črnogorsko, švicarsko ter slovensko koprodukcijo.

Fiume o morte hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, je prejel sredstva v višini 140.000 evrov. Slovenski koproducent filma je produkcijska hiša Nosorogi in producentka Marina Gumzi. Direktor fotografije je Gregor Božič, pri postprodukciji zvoka pa bo sodeloval oblikovalec zvoka Julij Zornik. Hibridni dokumentarno-igrani film pripoveduje o najbolj nenavadnem dogodku iz zgodovine mesta Reka, ko je leta 1919 italijanski pesnik in vojščak Gabriele D’Annunzio vkorakal v mesto in ga, skupaj z okolico, razglasil za neodvisno državo. V naslednjih šestnajstih mesecih je Reka postala središče avantgardnih umetnikov in liberalnih idej, vse dokler D’Annunzia ni pregnala italijanska vojska. Skozi eksperimentiranje s ponovnim uprizarjanjem zgodovinskih situacij in ikonografije film reflektira tudi sodobne politične dinamike, posebej nacionalistične in ekstremistične nagibe znotraj njih. Film, ki nastaja v tesnem sodelovanju s prebivalci Reke in z mednarodno kreativno ekipo, je hrvaško, italijansko, slovenska koprodukcija.

Celovečernemu animiranemu filmu (Ne)zaželene reči pa je Eurimages namenil 380.000 evrov. Film nastaja pod okriljem štirih držav, in sicer Češke, Slovaške, Slovenije in Francije. Slovenski koproducent projekta je Kolja Saksida iz ZVVIKS-a, jedro avtorske ekipe zaokrožujejo režiser Leon Vidmar, scenaristki Jerneja Kaja Balog in Maja Križnik, glavna animatorka Julia Peguet in direktor fotografije Miloš Srdić. Film je ekranizacija zgodb češkega pisatelja Arnošta Goldflama in ga sestavljajo štiri zgodbe, ki nastajajo v štirih evropskih državah, pod taktirko štirih režiserjev – David Súkup iz Češke, Patrik Pašš iz Slovaške, Leon Vidmar in Jean-Claude Rozec iz Francije. "Poetične pripovedi, polne magičnega realizma, ki poudarjajo moč pripovedovanja zgodb, se dotikajo težkih življenjskih trenutkov izgube, podprte so s prefinjeno likovno zasnovo in bodo oživele preko tradicionalne tehnike stop animacije," so še zapisali pri ZVVIKS-u.

Vse tri projekte je finančno že podprl Slovenski filmski center.

Povezane novice