Slovenski filmi na 71. Filmskem festivalu v Cannesu

Slovenski filmski center bo na letošnji ediciji festivala v Cannesu, od 8. do 19. maja, na filmski tržnici (Market Screenings 2018) predstavil štiri slovenske celovečerne filme. Sejemske projekcije filmov so namenjene predvsem festivalskim selektorjem, ki naj bi filmom omogočili čim boljšo mednarodno festivalsko premiero. Prvi bo prvenec scenarista in režiserja Darka Štanteta Posledice. Film govori o 18-letnem Andreju, ki je zaradi težavnega vedenja poslan v vzgojni zavod. Željko, neformalni vodja tamkajšnjih gojencev, odkrije njegovo skrivnost in ga začne izkoriščati. Andrej se tako kmalu znajde pred preizkušnjo odgovornosti in ohranitve moralne integritete. Odločiti se mora, ali bo ostal zvest samemu sebi ali pa se bo pridružil Željku in njegovemu načinu življenja. Na sporedu bo v petek, 11. maja v dvorani F ob 15.30 uri. Producent filma je Temporama, zanj Jerca in Andraž Jerič.

V nedeljo, 13. maja bo ob 12. uri v dvorani E na ogled Zgodovina ljubezni scenaristke in režiserke Sonje Prosenc. Gre za prvo koprodukcijo med Slovenijo, Norveško in Italijo, z avtorji in igralci iz vseh treh držav. Med žalovanjem za materjo, ki je umrla v nesreči, Iva odkrije materino skrivno razmerje z opernim dirigentom Erikom. Njene predstave o družini se začnejo rušiti. To ji omogoči, da ubeži bolečini in se raje prepusti jezi. Pogrezne se v popolnoma drugačen svet, kot ga je vajena, a ko preboli prvo razočaranje in občutek izdaje, ugotovi, da lahko z Erikom deli svojo izgubo. Takrat prevzame nase vso jezo in maščevanje njen brat. Producent filma je Rok Sečen, letošnji producent "na potezi" (Producer On The Move 2018) iz produkcijske hiše Monoo. Sečen je producent od leta 2012, med drugim je produciral tudi prejšnjo Prosenčevo festivalsko uspešnico – prvenec Drevo (2013), ki je bil tudi slovenski kandidat za oskarja.

Tretji film je Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča. Prvenec pripoveduje o sredini 20. stoletja v Benečiji, gozdnati dolini med Italijo in Jugoslavijo. Po nepričakovani smrti žene se skopuški mizar sooči z mračno slutnjo, da se mu je življenje odvrtelo v prazno. Naključno srečanje s pobiralko kostanjev, ki se odpravlja s trebuhom za kruhom v neznani svet čez ocean, se razplete v sanjsko pripoved, v kateri realnost dopolnjujejo sanje, spomini in domišljijski prizori. Producentka filma je Marina Gumzi iz produkcijske hiše Nosorogi, film bo na ogled v ponedeljek, 14. maja v dvorani B ob 15.30 uri.

Četrti film je v letu 2017 najbolj gledan slovenski film režiserja Borisa Petkoviča Košarkar naj bo. Film je nastal po literarni predlogi Primoža Suhodolčana in je nedavno prejel tudi medijsko nagrado žaromet za filmsko zgodbo leta 2017. Producent filma je produkcijska hiša Gustav Film. Ker je film že imel mednarodno festivalsko premiero, je sejemska projekcija namenjena izključno tujim kupcem in distributerjem. Zgodbo o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo si bo v Cannesu mogoče ogledati v torek, 15. maja ob 11.30 uri v dvorani B. 

V letu 2018 se bo slovenska kinematografija v mednarodni vasi že devetič predstavila v paviljonu jugovzhodno evropske kinematografije (South-East European Pavilion), kjer se pod skupno streho predstavljajo filmske ustanove in filmski ustvarjalci iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Črne Gore, Hrvaške, Makedonije, Srbije in Slovenije. Slovenski del paviljona bo stična točka za slovenske filmske ustvarjalce, ki bodo v Cannesu predstavljali svoje že dokončane projekte, iskali partnerje za projekte v razvoju ter vzpostavljali vsakršne poslovne stike na področju filma.

Prav poseben dogodek pa se bo zgodil v ponedeljek, 14. maja ob 11. uri, ko bo Slovenski filmski center v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo, Turizmom Ljubljana in Zavodom AIPA, na največji evropski filmski tržnici v Cannesu, svetovni filmski javnosti predstavil slovenske filmske lokacije in priložnosti, ki jih ponujajo filmski industriji, ter prednosti uveljavljanja ukrepa denarnih povračil.