​Slovenski filmi retrospektivno v Barceloni in Wiesbadnu

08. april 2016
Ob novih slovenskih filmih, ki pred gledalce po svetu stopajo na filmskih festivalih, svojega življenja v kinodvoranah niso zaključili niti nekateri naši filmi s starejšim datumom.

Filmska podoba držav nekdanje Jugoslavije

Nekateri mednarodni festivali in filmske institucije ter kinoteke namreč pripravljajo retrospektivne in tematske programe, s katerimi se vračajo v preteklost.

Tako so v katalonski FilmoTeci v Barceloni pripravili cikel imenovan 20 let po Daytonu, ki poteka ravno v teh dneh in s katerim selektorji želijo osvetliti sodobnejšo filmografijo nekdanjih držav Jugoslavije. Izbrali so filme s posebnim socio-političnim pogledom na družbo, ki jo je razdrla bratomorna vojna.

V Barceloni so Slovenijo predstavljali trije filmi: Oča (2010) Vlada Škafarja je bil prikazan v sredo, 6. aprila, dan kasneje pa dokumentarni film Matjaža Ivanišina Karpopotnik (2013). Slovenija v koprodukciji s Hrvaško na dogodku sodeluje tudi s filmom Kosec (2014) v režiji Zvonimirja Juriča in v produkciji slovenskega Forum Ljubljana.

Kriminalka v luči družbenih sprememb

V aprilu bo v nemškem Wiesbadnu, mestu pobratenem z Ljubljano, potekal Festival centralno- in vzhodnoevropskega filma. Letos v »festivalu znotraj festivala« goEast Symposium izbrane filme povezuje žanr kriminalke, ki prizorišče zločina postavlja na evropski prostor vse od povojnega obdobja do sedanjosti. V spopadu med miličniki in morilci nekoč in danes se namreč ne zrcalijo samo specifičnosti posamezne nacionalne kinematografije pri spoprijemanju z zahtevnim žanrom, pač pa tudi sama narava kriminalne preteklosti ter zločina in kazni, s tem pa socialne, kulturne in politične razmere v samih državah, iz katerih filmi izhajajo.

Vsaka država ima svoje posebnosti, je zapisal kurator programa in filmski publicist Olaf Möller. "Sovjetska detektivka se bistveno razlikuje od poljske, romunski film noir je uporabljal drugačne pristope, kot jih je kultiviral jugoslovanski film. Da ne omenjamo avtorjev, katerih dela se berejo kot kronika njihove države."

Med dvanajstimi filmi iz dvanajstih držav bo slovensko kriminalko predstavljal film Ko zaprem oči režiserja Francija Slaka iz leta 1993, ki bo bržkone pritrdil trditvi, ki jo postavlja kurator tokratnega simpozija: Kriminalka je tisti žanr, ki najbolje odraža vsakdanjik in razkriva sanje ter samopodobo posameznikov. Ko zaprem oči je bil prvi slovenski kandidat za tujezičnega oskarja v samostojni Sloveniji.

Slovenija ima v Wiesbadnu tudi med kratkimi filmi svojega predstavnika in sicer se je v izbor kratkih filmov, ki ga je za goEast pripravil Greg de Cuir Jr., uvrstil 4-minutni film La popolazione (1982) Davorina Marca, avtorja eksperimentalnih filmov, ki je med letoma 1976 in 1987 posnel okoli 150 kratkih filmov, v večini z 8mm kamero.

Povezane novice