​Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra

To je hkrati prva slovenska verzija filma po tridesetih letih, saj smo v Sloveniji do nedavnega imeli samo 35mm kopijo z nemškimi podnapisi. Digitalizirano verzijo je financiral Slovenski filmski arhiv pri Arhivu R Slovenije, ob delni pomoči Slovenskega filmskega centra.

Krizno obdobje je Slakov prvenec, ki se je v filmsko zgodovino zapisal kot »minimalistična drama in eden najboljših prvencev slovenske kinematografije«. V glavni vlogi je nastopil Roberto Battelli, ki se je kasneje uveljavil v politiki, za svojo vlogo pa je na 9. Tednu domačega filma v Celju prejel nagrado za debitanta leta, Franci Slak pa je prejel srebrno plaketo Metoda Badjure z diplomo.

V filmu spremljamo Pavla Komela, študenta psihologije, ki zapade v osebno krizo, saj ne vidi več pravega smisla v študiju ter življenju v prestolnici. Želi si drugačnega življenja, pa ne ve, kako bi ga dosegel. Ljubezensko razmerje ga ne izpolnjuje, po nekaterih priložnostnih delih pa se odloči, da se bo vrnil v domači kraj. Doma skuša staršem predstaviti svoje, sicer dokaj meglene življenjske načrte, vendar naleti na popolno nerazumevanje. Nazadnje mu preostane le prazen televizijski zaslon.

Franci Slak je edini slovenski režiser, ki se je s svojimi filmi trikrat uvrstil na filmski festival v Berlinu. Berlinsko uvrstitev je Franciju Slaku prinesel že prvenec Krizno obdobje, s katerim se je leta 1982 uvrstil v program forum. Tistega leta je bil Slakov film kot piše Ekranov poročevalec iz Berlina Bojan Kavčič (Ekran št.1,2-1982) edini uradni jugoslovanski predstavnik na Berlinalu. Bojan Kavčič v nadaljevanju piše, da je film »…tudi pri občinstvu naletel na dober odziv, o čemer je zgovorno pričala polna dvorana med projekcijo, prav tako pa tudi precejšnje zanimanje za razgovor z režiserjem po predvajanju filma.« V nadaljevanju se Kavčič spominja recepcije filma doma in piše:«Če upoštevamo vse skupaj, lahko mirno rečemo, da nas je Krizno obdobje zastopalo na berlinskem festivalu mnogo uspešnejše kot je »napovedoval« ignorantski odnos do tega filma v njegovem domačem kulturnem prostoru.«

Berlinska zvezda iz Slovenije oz. takratne Jugoslavije je bila rojena in berlinski selektorji so budno spremljali njen razvoj. Naslednji Slakov film Eva se je dve leti kasneje (1984) uvrstil v berlinski program panorama. Ker veliki festivali nikoli ne pozabijo na svoja odkritja, so leta 1988 Franciju Slaku namenili najboljšo uvrstitev in njegov film Hudodelci uvrstili v tekmovalni program.

Projekcija filma Krizno obdobje bo v torek, 17. marca ob 19. uri, po filmu bo sledil pogovor, na
katerem se bo gledalcem predstavil del ustvarjalne ekipe.