Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo v Pulju prejela zlato areno za najboljši film regionalnega programa. Nagrajen tudi direktor fotografije Marko Brdar.

Slovesna podelitev nagrad 73. Puljskega filmskega festivala je včeraj zvečer potekala v Istrskem narodnem gledališču, spremljal pa jo je bogat kulturni program. Podelili so nagrade zlata arena za filme iz glavnega programa (hrvaške filme in hrvaške manjšinske koprodukcije), nagrado Breza za najboljši prvenec ter nagrado za najboljši film regionalnega programa. Slednjo je prejel slovenski film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo režiserke Ester Ivakič, producent je produkcijska hiša Temporama. O nagradi za najboljši film regionalnega programa so odločale režiserki Čejen Černić Čanak in Emilija Gašić ter filmska kritičarka Tina Poglajen. O zmagovalnem filmu so zapisale: Film ustvarja redek filmski prostor, v katerem vsakdanjost in čarobnost sobivata brez potrebe po razlagi. Namesto da bi temo izgube in odraščanja obravnavala skozi ustaljene psihološke ali pripovedne vzorce, ju avtorica prikazuje z otroške perspektive, v kateri so domišljija, igra in čudežno enakovredni načini razumevanja sveta.

Posebej nas je navdušil izjemno bogat senzorični filmski jezik. Zvok, glasba, fotografija in scenografija se organsko prepletajo v celovito čustveno izkušnjo, ki gledalcu omogoča, da filmski svet ne le opazuje, temveč ga tudi intenzivno občuti.

Naivna estetika predstavlja temelj avtoričine poetike – navidezna preprostost postane nosilka pomenov, ki jih ni mogoče ubesediti, odločitev, da se izogne enoznačnim odgovorom, pa odpira prostor intuiciji, čustvom in osebni interpretaciji.

To nagrado podeljujemo v priznanje izjemnemu prvencu ter kot spodbudo avtoričini nadaljnji ustvarjalni poti in razvoju njenega izrazitega filmskega glasu.«

O nagradah v glavnem programu je odločala petčlanska žirija, ki so jo sestavljali filmski in gledališki režiser ter scenarist Vinko Brešan, montažerka Hrvoslava Brkušić, producentka Tina Hajon, scenografka Tanja Lacko ter režiser in kustos Ivan Ramljak.

Nagrade v kategoriji Hrvaški film – 8 nagrad za slovenske manjšinske koprodukcije

Dokumentarni film Kar je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića je hrvaško-slovensko-srbska koprodukcija. Slovenska koprodukcijska hiša je URGH!. Film je prejel zlato areno za najboljšo režijo z obrazložitvijo: »Režiser z izjemnim občutkom za čustvene nianse in subtilnim filmskim jezikom ustvari pretresljivo zgodbo, ki kljub družbenim krivicam odpira prostor upanju, solidarnosti in veri, da se resnične spremembe začnejo s skrbjo za sočloveka.« Film je v isti kategoriji prejel tudi zlato areno za najboljšo montažo, prejela sta jo Klara Šovagović in Damir Čučić. Žirija je zapisala: »S skrbnim prepletanjem različnih glasov in situacij ter natančnim, nevsiljivim montažnim ritmom film oblikuje izjemno prepričljiv portret kolektiva. Iz njegovega dinamičnega vsakdana ustvari čustveno močno in zaokroženo celoto, ki gledalcu vliva redko občutje upanja.«

Zlato areno za najboljšo fotografijo je prejel Jani Plećaš za film Bog ne bo pomagal režiserke Hane Jušić, kjer je slovenski koproducent produkcijska hiša Perfo. Žirija je v obrazložitvi zapisala: »Za izjemno premišljen vizualni koncept, ki dosledno gradi atmosfero filma, zlasti v nočnih prizorih, kjer natančno oblikovanje svetlobe ustvarja izjemno napetost, ne da bi pri tem izgubilo občutek za prostor in like.« Film je prejel tudi zlato areno za najboljšo izvirno glasbo, ki so jo podelili Stavrosu Evangelouju, Iris Asimakopoulou in Vassilisu Chontosu: »Za glasbo, ki zgodovinski zgodbi vdahne sodobno, domiselno in zloveščo razsežnost ter postane nepogrešljiv gradnik filmskega vzdušja.« Film je prejel tudi nagrado Breza za najboljšo debitantko, za vlogo Milene jo je prejela Ana Marija Veselčić. Žirija je v obrazložitvi zapisala: »S svojo izjemno naravnostjo, notranjo močjo in občutkom za subtilne igralske nianse ustvarja lik, ki je hkrati krhek in odločen. Njena prepričljiva in čustveno pristna igra pusti močan vtis ter razkriva izjemen igralski talent.«

Film Bučko, ki sta ga režirali Marina Andree Škop in Vanda Raýmanová, je nastal kot koprodukcija Hrvaške, Slovaške, Latvije, Srbije in Slovenije. Slovenska koprodukcijska hiša je Senca Studio, film je prejel 3 zlate arene, in sicer za najboljšo scenografijo: »Za prepričljiv in živahen filmski svet, v katerem se resničnost in otroška domišljija združita v edinstveno prostorsko celoto, se zlata arena podeli scenografu Stefanu Katunaru.« Za najboljšo kostumografijo je zlato areno prejela Zorana Meić: »Za dosledno razvijanje likovnega koncepta in premišljeno kostumografijo, ki prepričljivo soustvarja like, avtentičen svet, viden skozi otroške oči, ter gradi prepoznavno vizualno identiteto filma.«

Žirija je zlato areno za najboljše vizualne učinke podelila Vandi Raymanovi, Michalu Strussu, Krsti Jarmu, Ivani Šebestovi, Petru Budinskemu, Marku Ježiju in Tomašu Danayu: »Za vizualne učinke, ki z animacijo premikajo meje filmskega pripovedovanja, prepletajo resničnost z otroško domišljijo ter ustvarjajo bogat in čustveno prepričljiv filmski svet.«

Nagrade v kategoriji Hrvaške manjšinske koprodukcije

Žirija je veliko zlato areno za najboljši film podelila slovenski manjšinski koprodukcija Veter govori mi v režiji srbskega cineasta Stefana Đorđevića. V svoji obrazložitvi je zapisala: »Film eno najtežjih človeških izkušenj obravnava z izjemno občutljivostjo ter se dosledno izogiba patetiki in preprostim čustvenim rešitvam. Ustvarja izviren filmski jezik, v katerem imajo tišina, ritem in subtilne geste enako izrazno moč kot besede. S pogumnim, pretanjenim in izjemno natančnim pristopom k temi izgube doseže izjemno čustveno in umetniško moč.« Film je nastal pod okriljem slovenskih koprodukcijskih hiš SPOK Films in Staregare. Pri filmu sodelujeta tudi slovenska filmska ustvarjalca direktor fotografije Marko Brdar in oblikovalec zvoka Julij Zornik. Brdar je prejel tudi zlato areno za najboljšo fotografijo z obrazložitvijo: »S premišljeno kompozicijo ter izjemnim občutkom za prostor, svetlobo in čas kamera vzpostavlja intimen dialog z glavnimi liki ter daje obliko čustvom, ki ostajajo neizrečena.«

Kot smo že poročali, je mladinski film Elvis Škorc v Pulju nagradilo otroško občinstvo.

V različne filmske programe se je letos skupaj uvrstilo 13 slovenskih filmov. Vsi so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.

Popis vseh nagrad letošnjega festivala z obrazložitvami je dostopen na tej povezavi.