Zaključilo se je snemanje kratkega igranega filma Moj prvi splav režiserke Hannah Koselj Marušič

V Ljubljani se je 23. maja začelo snemanje kratkometražnega filma scenaristke, režiserke, vizualne umetnice in pesnice Hannah Koselj Marušič z naslovom Moj prvi splav. Režiserka s filmom raziskuje stičišče osebnega in političnega, kjer intimni dogodki osvetlijo širšo resnico. “Rada bi ustvarila film, ki ustvari prostor za empatijo, pogum in iskrenost”, pravi režiserka, medtem pa razloži, da odločitev za snemanje filma izhaja iz njene osebne izkušnje in izkušnje žensk, ki so šle skozi proces medikamentoznega splava, ki ni pogosto uprizorjen na filmu. “Moj cilj je prikazati splav kot resnično, večplastno izkušnjo”, pravi.

Kustosinja, likovna in filmska kritičarka, Maša Žekš, je o projektu zapisala: “Splav ostaja tabuizirana tema; tudi med osebami, ki so ga izkusile, je pogosto preživet v izolaciji, zavit v ambivalentno tančico bolečine, sramu, tudi obžalovanja. Film na realistični, čutni, pa tudi ezoterični in spiritualni ravni osvetljuje okoliščine medikamentoznega splava, ki so praviloma večplastne – tako v odnosu do aktualnih družbenopolitičnih struktur in tehnologije, kot tudi v svoji intimni izkušnji. Gre za kompleksne in neenoznačne situacije, ki se upirajo poenostavljenim interpretacijam. Moj prvi splav je izkušnja; vsaka individualna, legitimna, a prepredena z predsodki vezanih na reproduktivne pravice, žensko telo, materinstvo. Naslavlja tudi idejo o določenih svoboščinah, o katerih naj bi se že zdavnaj vsi zedinili.”

V glavnih vlogi nastopa Lucija Ostan Vejrup, v stranskih pa Maruša Majer, Primož Pirnat in Domen Novak, ki ga, kot predstavnika manosfere, vidimo na aplikaciji SNDR, ki jo je za film razvil Nejc Krokter. V epizodni vlogi je nastopila Nataša Jerant Zupančič.

Film vizualno združuje realizem s poetičnimi elementi, dokumentaristično estetiko s stilizirano lepoto, med sterilno bolnico in ranljivo prezenco narave. Direktor fotografije je Sašo Štih, scenograf Žan Šabeder, kostumografinja Katarina Šavs, oblikovalka maske Sanja Rivić. Sanjska sekvenca, ki je del filma, je ustvarjena s tehniko umetne inteligence, njen avtor je Nejc Trampuž. Film bo montirala Marta Bregeš, snemalec zvoka je Jaka Batič, skladateljica Jera Topolovec, oblikovalec zvoka pa Julij Zornik. Producentka filma je Zala Opara iz produkcijske hiše Vertigo, koproducent pa Filip Filković Pilatz iz hrvaške produkcijske hiše More Magnets.

Film nastaja v produkciji Vertigo, Zavod za kulturne dejavnosti, direktor je Danijel Hočevar, koproducent pa je produkcija More Magnets iz hrvaške. Produkcijo filma so finančno podprli Slovenski filmski center in Hrvaški avdiovizualni center. Film nastaja v sodelovanju s FS Viba Film in produkcijo Sonder. Prodajni agent filma je Radiator sales.

Hannah Koselj Marušič je interdisciplinarna umetnica, pesnica in režiserka, ki je diplomirala iz likovne umetnosti na Akademiji za vizualne umetnosti - AVA, trenutno pa je absolventka magistrskega študija videa, animacije in novih medijev na Akademiji za likovno umetnosti in oblikovanje, Univerze v Ljubljani. Scenarij za film Moj prvi splav je razvila na scenaristični delavnici Kratka scena. Njeno delo združuje različne medije in nagovarja sodobne družbene teme skozi avtorski pristop. Osrednja tema njenih del je transformacija bolečine v moč, ki se je loteva skozi preizpraševanje lastnih življenjskih izkušenj in izkušenj predvsem milenijske generacije. Njen film Vse je eno vse je vseeno (2022) je prejel nagrado Zlata ribica na FSVP in nagrado za najboljši kratki dokumentarni film na Cannes Short Film Festival, bil pa je tudi del mednarodne razstave Les Instants Vidéo v Friche la Belle de Mai, film Razcepljene konice (2024) je prejel posebno omembo mednarodne žirije na Festivalu kratkega filma Ljubljana - FeKK, ter nagrado UL ALUO za izjemne dosežke, film Podgane z rožastimi klobuki (2024) pa je prejel selektorsko nagrado Specijalna zvijezdica na Star Film Fest v Sisku, bil pa je tudi del mednarodne razstave Mediterranea 20 - Young Artists Biennale. Na festivalu Vizije 2026 je režiserka prejela nagrado Filmfrešvizionar na področju filma za inovativni avtorski pristop, njena pesniška zbirka Vse je eno vse je vseeno (2024, Literarno društvo IA / zbirka Črna skrinjica), ki združuje poezijo in avdiovizualna dela pa je bila leta 2024 nominirana za najboljši literarni prvenec 40. slovenskega knjižnega sejma.