Dvanajsti Dnevi slovenskega filma v Beogradu

Dvanajsti Dnevi slovenskega filma (DSF) ne predstavljajo zgolj pregleda najzanimivejših in najbolj opaženih filmov preteklega leta, temveč premišljeno zasnovan program, v katerem se posamezne vsebinske linije prepletajo in medsebojno osvetljujejo. V tem smislu selekcija deluje kot svojevrsten zemljevid – od novih kinematografskih tendenc, prek filmov za otroke in mlade, do poglobljenih vpogledov v posamezne avtorske poetike in zgodovinske umetniške tokove. Je med drugim v svojem uvodniku zapisala Sonja Đekić, ena od selektoric programa, ki ga uokvirjajo izraziti glasovi mladih režiserk, katerih filmi odpirajo in zaključujejo festival.

Med Kaj ti je deklica Urške Djukić, ki je otvoritveni film in filmom Fantasy režiserke Kukle, ki bo na ogled ob zaključku, se razprostira širok spekter variacij na temo odraščanja, prebujanja identitete in intimnega doživljanja sveta, v katerem se osebno in politično nenehno prepletata. Na tem skupnem tematskem polju še jasneje izstopa raznolikost dveh avtorskih poetik. Vendar obstaja nekaj, kar režiserki (in njuni junakinji) povezuje: zavedanje prostora, ki ga zasedata, ter pripravljenost, da ga oblikujeta z lastnim glasom – bodisi skozi subtilne, atmosferične pripovedi in na videz vsakdanje like bodisi skozi energične, žanrsko odprte forme in izrazite like z roba družbe.

S tem programskim lokom festival poudarja raznolikost ženskih avtorskih perspektiv v sodobnem slovenskem filmu, znotraj vse bolj prepoznavnega vala mladih režiserk.

Pomemben del programa je namenjen tudi mlajšemu občinstvu, pri čemer ti filmi dokazujejo, da starostna skupina, ki ji so namenjeni, ne določa njihovega umetniškega dosega. Film Elvis Škorc režiserja Borisa Jurijaševiča nagovarja starejše osnovnošolce in najstnike s toplo in duhovito zgodbo o štirinajstletniku, ki skuša razumeti ločitev svojih staršev in lastne adolescenčne spremembe. V filmu Zgodbe iz čarobnega vrta trije otroci s pripovedovanjem skušajo premagati izgubo babice, ki jih je uvedla v čarobni svet zgodb. Ta domišljijski animirani omnibus, ki je nastajal sedem let v štirih državah, se razvije v večplastno, dramsko in vizualno bogato delo, ki k skupnemu ogledu in uživanju vabi različne generacije (film podpisuje skupina avtorjev, med njimi tudi slovenski režiser Leon Vidmar). Ustvarjen v klasični stop-motion tehniki z uporabo fizičnih lutk in scenografije film oblikuje svet izrazite taktilnosti in materialnosti, ki je blizu načinu, kako otroška domišljija ustvarja in oživlja zgodbe.

Nova programska sekcija Avtor v fokusu je posvečena Gregorju Božiču, večkrat nagrajenemu direktorju fotografije in režiserju iz Gorice. Na ogled bodo trije filmi iz različnih obdobij njegove kariere, ki razkrivajo razvoj njegovega prepoznavnega avtorskega izraza (Šoulni iz Trsta, 2014; Playing Men, 2017; Navadna hruška, 2025).

Ta estetika ni značilna le za Božiča, temveč tudi za širšo skupino filmskih ustvarjalcev njegove generacije. Masterclass, ki spremlja ta program, dodatno odpira prostor za razumevanje ustvarjalnega procesa in filmskega razmišljanja.

V podobnem duhu, vendar z drugačne perspektive, program vključuje tudi film o umetniškem gibanju OHO. Skozi redke arhivske materiale in pričevanja OHO film Damjana Kozoleta predstavlja skupino umetnikov, ki je v šestdesetih letih radikalno prevpraševala meje umetnosti in vsakdanjega življenja. Njihovo delo je tu obravnavano ne le kot zgodovinski umetnostni fenomen, temveč kot živa referenca za razumevanje sodobnih interdisciplinarnih praks. Projekcijo spremlja tudi pogovor, ki dodatno osvetljuje ta kontekst in vključuje nekatere člane gibanja.

V celoti se program 12. Dnevov slovenskega filma oblikuje kot prostor srečevanja različnih poetik in generacij: od intimnih zgodb režiserk v vzponu, prek filmov, namenjenih mladim, do poglobljenih vpogledov v avtorsko ustvarjanje in umetniška gibanja. Prav v tej raznolikosti – med igro in resnostjo, spominom in sodobnostjo – se razkriva vitalnost in kompleksnost sodobnega slovenskega filma ter možnost, da gledalci vzpostavijo lastne povezave in interpretacije.

Program DSF+, ki ga je pripravil selektor Vladimir Šojat, bo gledalcem predstavil Matjaža Jamnika, ki je pred nekaj leti presenetil s svojo mojstrovino Sutherland v okvirju (v sorežiji z Gajo Najo Rojec), tokrat se vrača z novim filmom Male pare, ki obravnava življenje romskih najstnikov v Sloveniji in aktualno problematiko mladoletniške delinkvence. Lana Bregar, katere študentske filme so redno predstavljali na prejšnjih izdajah DSF+, v filmu Husky nadaljuje raziskovanje sveta slepih in njihovega doživljanja resničnosti. Juš Jeraj in Atila Urbančič se v očarljivem dokumentarcu En meter je šest centimetrov poigravata z mitologijo smučarskih skokov na Planici. Simon Intihar predstavlja Kontejner, film o pank grindcore bendu in njihovih izzivih, program pa dopolnjujeta tudi dva animirana filma: Zgodbe s prepiha: Mož s slamnikom režiserja Urbana Zorka in Muca Copatarica režiserja Andreja Predina.

Slovenska kinematografija je bila med prvimi v postjugoslovanskem prostoru, ki je prepoznala pomen prispevka žensk na področju filmske umetnosti in avdiovizualne produkcije. Od leta 1995 do danes je kar osem ustvarjalk prejelo nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo.

Program vključuje tudi animirani deli: Arahnofobija, nagrajeni študentski film Melite Sandrin z Akademije umetnosti v Novi Gorici, ter Vsemir – meja na mirenskem pokopališču Damira Grbanovića in Lee Vučko, ki obravnava mejo med Slovenijo in Italijo, potekajočo čez mirensko pokopališče. Še en študentski film, Avgust slovenskega študenta FDU Dana Grabnarja, se odlično ujema z letošnjo osrednjo temo DSF – odraščanjem in izzivi mladih. Na ogled bo tudi kratki dokumentarni dnevnik (Ne)vidni zidovi scenarista in režiserja Giulia De Paolisa.

V okviru programa DSF+ predstavljajo tudi pravo poslastico za ljubitelje retro estetike: kratkometražni film Vikend Jožeta Bevca iz leta 1963, duhovit opomnik na to, kako se je v nekdanji Jugoslaviji preživljal prosti čas.

Tema odraščanja, kot jo vidijo pripadniki generacije tridesetletnikov, trenutno zaznamuje slovensko kinematografijo in se jasno odraža v letošnjem izboru. Programska linija DSF+ s kratkimi filmi prinaša svež pogled mlade generacije – ustvarjalcev, ki jih v javnem diskurzu opredeljujemo kot pozne milenijce in pripadnike generacije Z. Ti avtorji dozorevajo skozi produkcijo kratkih filmov, razvijajo lastne estetske izraze in se pripravljajo na ambicioznejše projekte. Zdi se, da je prav zdaj nastopil trenutek, ko mladi ustvarjajo filme o sebi – zunaj ustaljenih kanonov in moraliziranja. Ti poskusi so lahko presenetljivi, a hkrati iskreno spodbudni.

Tokratni program vključuje skupno 19 filmov različnih formatov s spremljajočimi vsebinami, kot so predavanja, pogovori z avtorji in občinstvom ter strokovne recenzije.

Organizatorji Dnevov slovenskega filma so Društvo Slovencev Sava v Beogradu, ob pokroviteljstvu Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstva za kulturo Republike Srbije, Nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine in ob partnerski podpori Državnega avdiovizualnega arhiva Srbije – Jugoslovanske kinoteke, Slovenskega filmskega centra in Filmskega centra Srbije.

Vir: programska knjižica DSF.