Dve glavni festivalski nagradi za slovenski film

30. april 2026
Pred nekaj dnevi se je končal 22. ZagrebDox, na katerem si je občinstvo lahko ogledalo kar 112 dokumentarnih del v  šestnajstih programskih sklopih.

Za uradno festivalsko nagrado Veliki pečat  se je potegovalo dvajset filmov v mednarodnem  in   osemnajst  filmov v  regionalnem  tekmovalnem programu.

Veliki pečat najboljšemu filmu v regionalnem tekmovalnem programu je žirije prisodila filmu Gora se ne bo premaknila režiserke Petre Seliškar. V obrazložitvi nagrade je žirija zapisala:

»Medtem,  ko v današnji družbi tradicija počasi izginja, Seliškar  ujame tako duhà divje gorske pokrajine kot nežne vezi med glavnimi junaki,  tremi brati, ki drug drugega imenujejo  režiser, junak, kavboj, vajenec. V humornih, preveč zrelih in včasih jeznih interakcijah, njihova intimnost postane otipljiva. Odrasti so morali veliko prehitro, mesece so preživeli tam gor, se učili preklinjati, kaditi in biti kavboji. Brez cest, šol in minimalnih človeških stikov se zdi, da so zadnji preživeli, in  v tem svetu so prisiljeni krmariti po svoje. Očarljiv vizualni jezik in zvočna kulisa filma nas  popeljeta v meditativno stanje, hkrati pa globoko preizprašata načine življenja, ujete med razumevanjem svobode in smisla.«

Film  se dogaja v gorah Severne Makedonije, kjer med 600 ovcami, ki jih varujejo velikanski ovčarski psi, na 2400 metrih nadmorske višine stoji koča. V njej živijo trije bratje, ki ohranjajo večstoletno tradicijo planšarstva in sanjajo o drugačni prihodnosti.  Film je aprila 2025 svetovno premiero doživel na mednarodnem filmskem festivalu Visions du Réel v Švici in je doslej prejel vrsto nagrad: za najboljši družbeno-okoljski film na mednarodnem filmskem festivalu Guadalajara, grand prix na festivalu gorniškega filma Autrans–Mountain ter vesno za najboljšo režijo in montažo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

Film je trenutno tudi  v distribuciji po slovenskih kinematografih.

Zaključil se je tudi filmski festival GoEast v nemškem mestu Wiesbaden, ki ob filmskem programu celovečernih in kratkih filmov, vsako leto pripravi tudi simpozij na temo, ki je aktualna v dialogu med vzhodom in zahodom.

V programu GoShorts so izbrali šest  kratkih filmov, ki odpirajo prostor za vprašanja moči in opolnomočenja – kolektivov in posameznikov. Med njimi je bil tudi Kismet režiserja Žige Virca, ki je prejel nagrado RheinMain, ki vključuje denarno nagrado v višini 2500 evrov.

Žirija je v svoji obrazložitvi zapisala: “Revolucija se redko začne glasno. Začne se tiho, globoko v človeku, z odločitvijo, da ubere drugačno pot. V vrtincu tradicij in pričakovanj, film dosledno pripoveduje  zgodbo z vidika mladega dekleta,  preko  skoraj dokumentarne filmske slike,  in se sprašuje o vlogi usode in možnosti, ki so dekletu dejansko na voljo. Rezultat je  zgodba  polna življenja, strnjena v 15 minutah: trenutek samopredstavitve, preizpraševanja vlog, ki jih igralke zavestno reproducirajo, sprejemajo ali zavračajo.”

Kismet je svetovno premiero doživel pred letom dni ravno  Nemčiji, na 71. festivalski ediciji kratkega filma v Oberhausnu, kjer se je uvrstil v tekmovalni program otroškega in mladinskega filma in je prejel posebno omembo mladinske žirije.

Film pripoveduje zgodbo  o 11-letni Mileni iz romske skupnosti, ki se znajde pred pomembno prelomnico, ko se njena starejša sestra pripravlja na poroko. Medtem ko okolica pričakuje, da bo kmalu sledila isti poti, Milena potihoma dvomi ali je to res njen kismet – njena usoda. V svetu, kjer je vse videti vnaprej določeno, si poskuša izboriti pravico do izbire.

Scenarij za film je napisala Iza Strehar. Avtorski tandem Žiga Virc in Iza Strehar sta podpisana tudi pri celovečernem filmu Zemljo krast, ki je trenutno v distribuciji po slovenskih kinematografih.

Naslov  letošnjega simpozija na GoEastu pa je bil  “Cinematične strategije odpora”. Med filmi, ki so prikazovali različne emancipatorne prakse, je bil tudi dokumentarni film Izginjanje (2022) avstrijske režiserke slovenskih korenin  Andrine Mračnikar, ki v filmu raziskuje zakaj slovenski jezik in slovenska kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja njene južnokoroške domovine. Film je avstrijsko-slovenska koprodukcija.

Vsi predstavljeni filmi so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.

 

 

Povezane novice