Za nami je premiera digitalno restavrirane verzije filma Kekec (1951) režiserja Jožeta Galeta ob 120-letnici slovenskega filma

Včeraj smo v sodelovanju s Slovensko kinoteko na idilični lokaciji jezera Jasna v Kranjski Gori premierno prikazali digitalno restavrirano verzijo filma Kekec (1951) režiserja Jožeta Galeta. Gre za enega najprepoznavnejših in najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih filmov, ki je zaznamoval številne generacije gledalcev. Projekcije se je udeležila tudi Zdenka Logar Povšič, ki je v filmu upodobila Mojco, zbrane je pozdravila tudi županja Kranjske Gore Henrika Zupan, ki se je igralki za njen obisk še posebej zahvalila.

Občinstvo je uvodoma nagovoril dr. Blaž Mazi, generalni direktor Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo, ki je med drugim dejal: »Redko se zgodi, da nas film dobesedno postavi v prizor. Slovenski film se je začel s preprostim pogledom skozi objektiv – z radovednostjo in občutkom, da je vredno shraniti trenutek. In danes, z digitalno restavriranim Kekcem, filmom, ki je zaznamoval generacije, ta pogled vračamo nazaj v svet.«

Direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler pa je med drugim povedala: »Danes in v prihodnjih treh večerih je čas za praznovanje. Ob letošnjem jubileju slovenski filmski dediščini, ali povedano natančneje, njenemu sodobnemu občinstvu, Slovenska kinoteka in Slovenski filmski center v sodelovanju s Slovenskim filmskih arhivom pri Arhivu Republike Slovenije s ponosom vračamo prva dva filma iz legendarne, skorajda mitske trilogije o izvorno literarnem junaku Kekcu pisatelja Josipa Vandota, ob katerih smo odraščale številne generacije. Filma Kekec in Srečno Kekec – slednji je tudi naš prvi barvni igrani celovečerni film – režiserja Jožeta Galeta bosta tako ponovno zaživela v vsem svojem sijaju, predvsem pa bosta od danes naprej spet dostopna najširšemu občinstvu v podobi, kakršno so videli njuni premierni gledalci. To obenem pomeni, da bosta ponovno zaživela tudi na velikem platnu in upam, navdihovala tudi prihodnje generacije mladih. Naslovna sintagma obeležitve 120-letnice slovenskega filma, namreč Srečno, film!, tako ne velja le njegovi prihodnosti, ampak tudi njegovi bogati preteklosti – da bo ta preteklost čim prej in v čim večjem obsegu postala tako del sedanjosti kot bila ohranjena za zanamce. Srečno torej – slovenski film!«

S pogledom na sodobnejši slovenski film je nadaljevala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar in med drugim dejala: »Ko smo v  devetdesetih letih zakorakali v obdobje samostojne Slovenije se je slovenski film znašel pred številnimi izzivi, a tudi priložnostmi. Že leta 1995 je bila ustanovljena samostojna inštitucija za film, ki danes deluje pod imenom Slovenski filmski center. Letos praznuje 30 let obstoja in je najstarejša tovrstna inštitucija v tako imenovani novi Evropi. Umetnice in umetniki, kot so Maja Weiss, Urša Menart, Sonja Prosenc, Urška Djukić, Damjan Kozole, Janez Burger, Martin Turk, Matjaž Ivanišin, Olmo Omerzu, Darko Sinko, Gregor Božič in mnogi drugi, so s svojimi deli pokazali, da lahko tudi majhen narod ustvari velika dela. Filmi, kot so Rezervni deli, Varuh meje, Circus Fantasticus, Ne bom več luzerka, Zgodbe iz kostanjevih gozdov, Zgodovina ljubezni, Oroslan, Inventura in Kaj ti je deklica so nas ponesli na najuglednejše festivale – od Berlina, Benetk in Karlovih Varov do Rotterdama, Tribece in Locarna. Slovenski dokumentarni in animirani filmi pa so v vsem tem času razbijali stereotipe in širili obzorja. Prav s filmom Kekec iz leta 1951, pa se je pri nas začela bogata tradicija filmov za otroke in mladino, ki se nadaljuje tudi danes. Filmi, kot so Gremo mi po svoje, Pojdi z mano, Gajin svet, Košarkar naj bo, Kapa, Igrišča ne damo – in mnogi animirani biseri, ki jih ustvarjajo naši umetniki – so pomembni gradniki kulturne pismenosti mladih. So most med generacijami, med domišljijo in resničnostjo. Vsem, ki ste del te poti – ustvarjalcem, producentom, pedagogom, kino prikazovalcem in festivalskim delavcem – iz srca hvala. Zaradi vas slovenski film ni le arhiv podob – ampak živo tkivo slovenske družbe. Naj bo prihodnost svetla, pogumna in ustvarjalna – tako kot naš film. Naj živi slovenski film – in naj raste z mladimi.«

Za zaključek slavnostnega odprtja kot uvod v premierno projekcijo restavriranega filma Kekec smo bili priča tudi nastopu Mladinskega pevskega zbora osnovne šole Josipa Vandota, ki nam je s pesmimi iz filma še dodatno pričaral že tako nepozaben večer.

Danes, v nedeljo 6. junija, nas v Dvorani Vitranc  ob 21.30 čaka digitalno restavrirana verzija filma Srečno Kekec (1963) režiserja Jožeta Galeta. V prihodnjih dneh pa še trije filmi, ki so svojo naravno scenografijo prav tako iskali v objemu gora. Prvi slovenski celovečerni film V Kraljestvu Zlatoroga (Janko Ravnik, 1931) bo v ponedeljek, 7. junija z glasbo v živo pospremil kvartet klasičnih glasbenikov pod taktirko skladatelja Andreja Goričarja. V torek, 8. julija, pa bomo v Ljudskem domu v Kranjski Gori zavrteli še dve veliki mladinski uspešnici, Gremo mi po svoje in njegovo nadaljevanje (2010, 2013) režiserja Mihe Hočevarja.

Program po dnevih je dostopen na tej povezavi.
Projekt je nastal s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Občine Kranjska Gora in Turizma Kranjska Gora.