Gregorju Božiču nagrada za najboljši kratki film na beograjskem festivalu Beldocs

Po premieri v Rotterdamu in odmevnem začetku festivalske poti, ko je film Navadna Hruška režiserja in snemalca Gregorja Božiča bil predvajan na festivalih First Look v Muzeju umetnosti v New Yorku ter na festivalih kratkega filma v korejskem Busanu ter v nemškem Oberhausnu, kjer je prejel tudi nagrado kritike in bil nominiran za kandidata za evropsko filmsko nagrado, je film na beograjskem festivalu Beldocs prejel nagrado za najboljši kratki film festivala. Božič je ob prejemu nagrade izrazil iskreno veselje nad tem, da je bil film tako dobro sprejet tudi v tem delu Evrope. V svojem nagovoru je obenem izrazil podporo srbskemu narodu v njegovih vztrajnih protestih proti aktualni vladajoči politiki.

Žirija je v svoji obrazložitvi zapisala: »Film Navadna hruška, ki se osredotoča na analizo arhivskih posnetkov skozi oči bodočih znanstvenikov, izstopa kot razmišljujoč dokumentarec, ki se podnebne krize loteva skozi reflektivno prizmo. Odločitev, da raziskovanje našega vse bolj krhkega odnosa z Zemljo uokviri iz perspektive prihodnosti, je duhovita in premišljena, saj poudarja tako nujnost okoljske problematike kot tudi dragocenost znanja preteklih generacij. Ta konceptualno bogat film z zadržanimi, a sugestivnimi vizualnimi učinki, izjemno kinematografijo in premišljeno scenografijo gledalca subtilno spodbuja k razmisleku o tem, kaj izgubljamo, ko prekinjamo vezi z naravo. Gre za poetično in aktualno meditacijo o trajnosti, dediščini ter povezanosti med človekom in Zemljo.«

Film, ki sta ga zasnovala Gregor Božič in Marina Gumzi, sicer tudi producentka filma, je igrano-dokumentarna zgodba o skupini znanstvenikov, ki v bližnji prihodnosti proučujejo izgubljene sorte sadnih dreves ter odnos, ki so ga do zemlje nekdaj gojili stari sadjarji. Gre za slovensko-britansko koprodukcijo, ki je nastala v ljubljanskem produkcijskem studiu NOSOROGI ter v postprodukcijskem studiu Digital Orchard iz Londona.

Film Navadna hruška, ki zaradi hibridnega formata deluje tako kot igrani kot tudi dokumentarni film in je bil že uvrščen tako na dokumentarne, kakor tudi igrane filmske programe, bo v prihodnjih tednih prikazan na številnih festivalih po svetu. Med drugim bo predvajan na festivalih Vienna Shorts, Leiden Shorts, Festivalu Film de Contis v Franciji ter na Odense Film Festival na Danskem. Prav tako je že povabljen na pomembne festivale v ZDA, na Portugalskem in v Italiji, katerih programske vsebine bodo razkrite v prihodnjih tednih.

V začetku junija bo film na festivalu Kino Otok v Izoli doživel tudi slovensko premiero. Predvajan bo skupaj z enim najznamenitejših filmov iz svetovne zakladnice kratkega filma, Mestom slovesa slovitega francoskega filmskega ustvarjalca Chrisa Markerja. Organizatorji Kina Otok so o programu zapisali, da gre za “sanjav in hkrati udaren filmski dvojček na križišču preteklosti in prihodnosti razmišlja o naravi in pomembnosti človekovega osebnega in skupnostnega spomina.” Na projekciji bosta prisotna oba avtorja ter del filmske ekipe.

Festival Beldocs se je začel preteklo sredo, zaključuje pa se danes zvečer s projekcijo dokumentarnega filma Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Slovenska manjšinska koprodukcija, ki je na festivalu v Rotterdamu prejela tako nagrado za najboljši film kakor tudi nagrado filmskih kritikov FIPRESCI, je kot hrvaško-italijansko-slovenska koprodukcija prav tako nastal v Studiu NOSOROGI pod vodstvom Marine Gumzi.

Oba filma sta nastala s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.