Za slovenski film najbolj uspešen Berlinale zadnjih trideset let

21. januar 2025
Novi uradni tekmovalni program Perspektive odpira prvenec scenaristke in režiserke Urške Djukić Kaj ti je deklica (Little Trouble Girls).

Letošnji 75. Berlinale bo potekal od 13. do 23. februarja, na njem bo na ogled kar 5 slovenskih filmov, od tega 4 v tekmovalnih programih, od katerih bo eden odpiral novi uradni tekmovalni program Perspektive, drugi pa je prvi animirani celovečerni film za otroke s slovenskim režiserjem in producentom. Berlinale je prvi vodilni svetovni filmski  festival v letu, ki mu sledita Cannes in Benetke.

Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra je ob teh uspehih povedala: »Letošnji Berlinale potrjuje, da smo na Slovenskem filmskem centru v zadnjih letih naredili korake v pravo smer! Slovenski ustvarjalci in naši filmi so letos v Berlinu ne samo številčno zastopani, naši filmi so dobili tudi odlične in vidne termine predvajanja. Na to, da se na enem od najpomembnejših filmskih festivalov na svetu predstavljajo kar štirje filmi, nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, sem izjemno ponosna. Prelomen uspeh za slovenski film zagotovo predstavlja uvrstitev filma Kaj ti je deklica v tekmovalni program Perspektive.«

Uradni tekmovalni program Perspektive odpira prvenec scenaristke in režiserke Urške Djukić Kaj ti je deklica (Little Trouble Girls), ki je ob tem dejala: »Po dobrih šestih letih vztrajanja v ustvarjanju filma Kaj ti je deklica ali Little Trouble Girls se premiere v Berlinu zares zelo veselim! Ob tem bi se zahvalila vsej ekipi, še posebej sodelavcem, ki so z dušo in telesom verjeli v ta projekt in so me nesebično podpirali ter skupaj z mano ustvarjali ta film. Želim si, da bi film dosegel čim več ljudi in da bodo ob njem začutili globljo lepoto in moč filmske umetnosti.«

Sramežljiva in občutljiva 16 letna Lucija začne peti v dekliškem pevskem zboru, kjer se spoprijatelji s spogledljivo tretješolko Ano-Marijo. Ko zbor odpotuje na podeželski samostan za vikend intenzivnih vaj, Lucijino zanimanje za temnookega restavratorja postavi na preizkušnjo njeno prijateljstvo z Ano-Marijo in drugimi dekleti. Medtem ko se znajde v neznanem okolju kjer raziskuje svojo prebujajočo se spolnost, Lucija začne dvomiti o svojih prepričanjih in vrednotah, kar zmoti harmonijo v zboru. Scenarij za film sta napisali režiserka in Maria Bohr.

V filmu nastopajo Jara Sofija Ostan, Mina Švajger, Saša Tabaković, Nataša Burger, Staša Popović, Mateja Strle, Saša Pavček in drugi. Pri filmu so sodelovali še direktor fotografije Lev Predan Kowarski, montažer Vlado Gojun, scenograf Vasja Kokelj, kostumografka Gilda Venturini, oblikovalka maske Eva Uršič in oblikovalec zvoka Julij Zornik.

Producenta filma sta Jožko Rutar in Miha Černec iz produkcijske hiše Spok Films. Rutar je ob uvrstitvi dejal: »Izbor filma Kaj ti je deklica za otvoritveni film sekcije Perspektive berlinskega filmskega festivala je izjemno priznanje za režiserko, za celotno ustvarjalno in producentsko ekipo kot tudi za slovensko kinematografijo.« Koproducenti filma so italijanska Staragara IT, hrvaški 365 Films, srbski Non-Aligned Films in slovenska studio NOSOROGI in produkcijska hiša OINK. Pridruženi producent je francoska produkcijska hiša Sister Production.

Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, evropskega filmskega sklada Eurimages, RTV Slovenija, studia Viba film, italijanskega ministrstva za kulturo - oddelka za kinematografijo, Filmskega sklada in filmske komisije dežele Furlanije - Julijske krajine, Hrvaškega avdio-vizualnega centra, Filmskega centra Srbije, Sklada za skupni razvoj RE-ACT, regije Nove Akvitanije in Ustvarjalne Evrope - MEDIA. Sponzorja sta Arri International support in Evropska prestolnica kulture - GO!2025.

Film bo imel svetovno premiero v petek, 14. februarja ob 18. uri. Program Perspektive se posveča celovečernim debitantskim filmom, s ciljem povečati prepoznavnost novih, nadobudnih avtorjev z drzno in tekočo filmsko govorico, ki predstavlja inovativne poglede na svet.

Celovečerni lutkovni animirani film Zgodbe iz čarobnega vrta (Tales from the Magic Garden), ki temelji na prvinah magičnega realizma, pa je bil izbran v tekmovalni program Generation Kplus. Film je nastal po literarni predlogi češkega avtorja Arnošta Goldflama in raziskuje moč pripovedovanja skozi štiri edinstvene pripovedi, ki prepletajo domišljijo, humor in občutljivo raziskovanje izgube, ter otrokom in odraslim pomagajo pri soočanju z izgubo. Produkcija je rezultat enakovrednega sodelovanja štirih produkcijskih hiš: Maurfilm (Češka), Artichoke (Slovaška), ZVVIKS (Slovenija) in Vivement Lundi! (Francija). Film je nastal pod taktirko štirih režiserjev: Davida Súkupa, Patrika Pašša, Leona Vidmarja in Jean-Clauda Rozeca. Scenarij so napisali Jerneja Kaja Balog, Maja Križnik, Blandine Jet, Patrik Pašš, Marek Král in Petr Krajíček. Po svetovni premieri na Berlinalu bo film marca 2025 predstavljen tudi v sklopu Cartoon Movie, kar še dodatno utrjuje njegov status enega najbolj pričakovanih animiranih filmov leta.

Tomi (4), Suzana (8) in Darko (10) prvič obiščejo dedka po izgubi ljubljene babice. V hiši vlada tišina, dedek pa je odtujen. Suzana, navdihnjena s spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke zgodb. S svojimi čarobnimi pripovedmi in neizmerno domišljijo, poskuša povrniti toplino v dedkov dom in medsebojne odnose. Potopimo se v magični svet skrivnostne mačke, na prvi pogled strašne pošasti in drznega letečega gospoda. Zgodbe namreč niso le skrivnostne, dramatične, žalostne in smešne, temveč služijo kot pomoč vsem družinskim članom, da se lažje spoprimejo z izgubo.

Slovenski režiser Leon Vidmar je povedal: »Film je vedno kolektivna umetniška oblika, ki temelji na skupni viziji in trudu mnogih. A ta projekt je bil resnična ekipna zgodba, kjer je vsak prispeval svoje najboljše, skupaj pa smo ustvarili nekaj večjega, kot bi zmogli posamezno. Hvaležen sem, da sem bil del te ekipe.«

Kolja Saksida, producent Zavoda ZVVIKS, je poudaril pomen projekta: »Po dolgih letih sodelovanja s čudovitimi partnerji, je ta film pomemben dosežek. Je prvi celovečerni animirani film za otroke s slovenskim producentom in režiserjem, kjer so vsi producenti enakovredni partnerji – kar je v tej industriji redkost. To ni le pomemben trenutek za film, temveč tudi zgodovinski mejnik za slovenski animirani film in filmsko krajino nasploh.«

Razvoj celovečernega animiranega filma je nastal v klasični tehniki lutkovne stop animacije in se je začel leta 2017. Tekom produkcije je na filmskih setih vseh štirih držav delalo skupno 16 animatorjev. 71 minut filma je bilo posnetih v 435 snemalnih dneh, pri čemer je en animator na dan posnel povprečno 5 sekund filma.

Film je nastal v koprodukciji s Češko televizijo, Slovaško radiotelevizijo, RTV Slovenija in Pictanovom, ob podpori Région Hauts-de-France, studia Personne n’est parfait!, ter finančno podporo programov Ustvarjalne Evrope - MEDIA, Eurimages, Češkega filmskega sklada, Slovaškega avdiovizualnega sklada, Slovenskega filmskega centra, filmskega studia Viba film Ljubljana, Région Bretagne / Bretagne Cinéma, francoskega CNC, TVR Tempo - Rennes Métropole, Gebeka Films, Tébéo, TébéSud, France Télévisions – France 3 Bretagne in NuFrame. Svetovna premiera filma bo v nedeljo, 16. februarja ob 9.30.

Manjšinske koprodukcije

V uradnem tekmovalnem programu Generetion 14 plus bo prikazana čustvena drama Zajčji nasip hrvaške režiserke Čejen Černić Čanak. Film je hrvaško-litvansko-slovenska koprodukcija in govori o prepovedani ljubezni, v kateri v glavnih vlogah nastopata Lav Novosel in Andrija Žunac. Poleg Novosela in Žunca v filmu nastopajo še Leon Grgić, Franka Mikolaci, Tanja Smoje, Alma Prica, Filip Šovagović in Luka Baškarad. Direktor fotografije je Marko Brdar, montažer Slaven Zečević, oblikovalec zvoka Julij Zornik, avtor glasbe Domas Strupinskas, scenografka je Tajana Čanić Stanković, kostumografka Selena Orb, oblikovalka maske pa je Matea Katunar.

Poleg glavnega producenta hrvaške Kinorame je film Zajčji nasip nastal v koprodukciji producentskih hiš Tremora iz Litve in produkcijske hiše Perfo iz Slovenije, zanjo Aleš Pavlin in Andrej Štritof, ki sta ob tej priložnosti povedala: »To je krona čudovitega sodelovanja s hrvaško režiserko Čejen Černić Čanak in hrvaškimi in litvanskimi kolegi v  ekipi. Izjemno pomemben del - filmsko fotografijo je prispeval direktor fotografije Marko Brdar, zvok pa je se je oblikoval v slovenskem Studiu 001 pod vodstvom Julija Zornika. Film smo ustvarjali odprtega srca in z mnogo ljubezni. Verjamemo, da bo berlinsko občinstvo, kasneje pa občinstvo po vsej Evropi, to občutilo.«

Film je nastal po scenariju nagrajevanega pisatelja Tomislava Zajca. Zajčji nasip govori o mladem športniku Marku (Lav Novosel) čigar urejeno življenje presune vrnitev Slavna (Andrija Žunac), Markova prepovedana ljubezen iz otroštva. Medtem, ko vaščani s strahom pričakujejo poplavo in gradijo protipoplavne zajčje nasipe, poskuša Marko utrditi nasip okoli samega sebe in se skriti pred poplavo čustev. Toda voda zmeraj najde pot.

Finančno so film podprli Hrvaški avdiovizualni center, Filmski center Litve, Slovenski filmski center,  studio Viba Film ter Ustvarjalna Evropa – MEDIA. Mednarodni prodajni agent filma je The Open Reel.

Program Generation je tekmovalni program posvečen vrhunskim filmom o mladih in za mlade iz vsega sveta. Razdeljen je na dva podprograma Kplus (za otroke), v katerem bo predvajan animirani film Zgodbe iz čarobnega vrta in 14plus (za mladino), kjer bo na sporedu Zajčji nasip. Kot poudarjajo organizatorji Berlinala, Generation predstavlja filme, ki odpirajo vznemirljiva vprašanja ter spodbujajo dialog med občinstvom, filmskimi avtorji in kritiki.

V uradni tekmovalni program kratkih filmov se je uvrstil slovenski manjšinski dokumentarni film režiserja Jakoba Kreseta Prekinitev ognja. Režiser je pri filmu tudi direktor fotografije. Film je nemško-italijansko-slovenska koprodukcija.

Hazira je preživela Srebrenico. Že skoraj 30 let živi v begunskem centru Ježevac pri Tuzli. Nikoli se ni mogla vrniti v domačo vas v gorah nad Srebrenico. Odmaknjena od političnih in družbenih razmer, živi z vsakodnevno rutino preživetja – nabiranjem drv, obsesivnim čiščenjem in s premagovanjem težkih življenjskih razmer v centru. S črnim humorjem in tihim odporom se Hazira spopada s travmo vojne, ki še naprej določa njeno življenje. Film je posvečen vsem tistim, ki še vedno trpijo za posledicami vojne v Bosni.

Koproducenti filma so: Majmun Films, Zero Stress Production in slovenski Pótem, zanj Ivana Naceva, ki je bila pri filmu zadolžena tudi za raziskovanje arhivov. Pri filmu pa so sodelovali še: Meta Krese, raziskovanje in asistenca, montažerka Annika Mayer, glasba in oblikovalec zvoka Gaston Ibarroule, ter Gabriela Garrido za posebne efekte.

V program Forum pa se je uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija Osemdeset plus znanega srbskega režiserja Želimirja Žilnika. Scenarij za film sta napisala režiser in Tanja Šljivar. Po šestih desetletjih življenja v Nemčiji se ostareli jazz-pianist Stevan vrača domov v Srbijo. Po zaključku dolgotrajnega sodnega postopka vlada potrdi, da lahko - s postsocialistično restitucijo - podeduje zanemarjeno graščino, ki so mu jo pred tem zapustili njegovi starši. Niz srečanj in ponovnih srečanj nato odpre nepričakovano novo poglavje v Stevanovem življenju ...

Film je srbsko-slovenska koprodukcija, slovenska koproducenta sta Miha Černec iz Stare gare ter Jožko Rutar iz produkcijske hiše Tramal. Glavna producentka je Sarita Matijević Žilnik iz produkcijske hiše Playground. V filmu nastopajo: Milan Kovačević, Milivoj Kiždobranski, Vera Hrćan Ostojić, Mirjana Gardinovački, Lidija Stevanović, Radoje Čupić, Nina Stamenković, Katharina Gualtieri in Bojan Jović.

Vsi celovečerni filmi so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.

Na Berlinale Talents pa je bila izbrana scenaristka in producentka Iza Strehar, med drugim scenaristka večkrat nagrajenega filma Prasica, slabšalni izraz za žensko, Poslednji heroj in Protagonistke.

Slovenski filmski center - osrednja filmska institucija v Sloveniji bo že dvajsetič predstavljala slovenski film na skupnem prizorišču s Češkim kinematografskim skladom in Slovaškim filmskim inštitutom, pod skupno znamko CEC-Central European Cinema, kjer si bodo tokrat ponosno delili tudi skupni animirani celovečerni film Zgodbe iz čarobnega vrta.