V tišini življena in Duhovnica v tekmovalnem programu filmskega festivala v Torinu

19. november 2024
Filmski festival v Torinu je za beneškim festivalom drugi najpomembnejši italijanski filmski festival.

42. izdaja filmskega festivala v Torinu bo potekala od 22. do 30. novembra. V sekcijo mednarodnega tekmovalnega programa sta se med 16 filmov uvrstila dva celovečerna dokumentarna slovenska filma, in sicer V tišini življenja scenaristke in režiserke Nine Blažin in Duhovnica scenaristke in režiserke Maje Prettner.

V tišini življena je observacijski dokumentarec s kinematografsko izkušnjo. Skozi svet pozitivne ženske, prostovoljke hospica, ki odkrito govori o sprejemanju umiranja in med filmom preživi raka, se gledalec poda na pot praznovanja življenja in se sprašuje, kaj je v življenju pomembno. Upokojena profesorica, promotorka paliativne oskrbe Manca Košir zboli za rakom. Pravi, da se je njeno prijateljstvo s smrtjo začelo pri 19 letih, ko je v filmu Breza (1967) večino časa ležala v krsti. Upokojena novinarka nas spusti v svoj intimni svet, ki so vrata v raziskovanje odhajanja. Vsak od nas se bo moral soočiti z umrljivostjo. Od nas je odvisno, kakšni bomo v tistih trenutkih. Kaj boste storili s časom, ki vam je na voljo?

Režiserka o filmu pove: »Motivacija za film je bila izguba mojega očeta. Film raziskuje vprašanje umrljivosti in časa, ki nam je še ostal. Kaj je pomembno v življenju? Manca Košir je bila velika promotorka paliativne oskrbe in njena zgodba so vrata v raziskovanje odhajanja. V filmu je tudi moja osebna izkušnja izgube. Kot režiserka sem želela ponuditi prostor gledalcem za raziskovanje njihove lastne izkušnje ob odhodu njihovih najdražjih. Zgodba o času, odhodu, ljubezni in praznovanju življenja.«

Glasbo za film je spisal Aldo Kumar, direktor fotografije je Darko Herič, producent filma je Igor Pediček iz produkcijske hiše Casablanca.

Pred tem je Nina Blažin posnela celovečerni dokumentarni prvenec Koliko se ljubiš? (2018), ki je prejel vesno za najboljši dokumentarni film in vesno za montažo na 21. Festivalu slovenskega filma Portorož. Leta 2019 je bil prikazan na Zagrebdox in na Hot Docs v Torontu.

V tišini življenja smo premierno lahko videli na letošnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu, predvajanje v Torinu pa ima status mednarodne premiere. Film bo na festivalu imel tri projekcije, uradna projekcija bo v petek, 29. novembra ob 17. uri v Cinema Romano 1, pospremila pa jo bosta režiserka in direktor fotografije.

Film prihaja v slovensko distribucijo 30. januarja 2025, s premiero v ljubljanskem  Kinodvoru.

Duhovnica je bil letos že prikazan na festivalu Hot Docs v Torontu, na 26. Festivalu slovenskega filma v Portorožu pa je prejel vesno za najboljšo montažo, nagrado za najboljši film po izboru občinstva in nagrado za najboljši film po izboru Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk. Društvo slovenskih režiserjev in režiserk pa je filmu letos podelilo tudi Štigličev pogled, stanovsko nagrado za režijo.

Film več let spremlja evangeličansko duhovnico Jano, ki se odloči za izstop iz duhovniškega poklica. Pri tem pa se mora soočiti s težo dodatnih izzivov – od spolne zlorabe v otroštvu in odpiranja starih ran do reševanja zapletenih družinskih odnosov.

Režiserka o svojem filmu pravi: «Pet let smo bili z vsem srcem predani temu projektu, v katerem smo spremljali vsakdan in pomembne osebne dogodke naše protagonistke, evangeličanske duhovnice Jane. Postali smo del njenega zasebnega življenja. Bili smo z njo ob intimnih družinskih trenutkih in pomembnih prelomnicah.«

Scenarij za film sta poleg režiserke spisala še Iza Strehar in Boštjan Virc, ki je poleg Nataše Vugrinec tudi producent filma. Oba prihajata iz produkcijske hiše Studio Virc, Vugrinčeva je tudi direktorica filma.

Predvajanje na festivalu v Torinu ima status italijanske premiere, občinstvo si bo film lahko ogledalo trikrat, uradna projekcija bo v sredo, 27. novembra ob 21. uri v Cinema Romano 1, ki jo bo pospremila tudi režiserka.

Oba filma sta nastala s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.

Filmski festival v Torinu je bil ustanovljen leta 1982 kot mednarodni mladinski filmski festival in se že od začetka predstavlja kot metropolitanski festival, ki je na eni strani povezan s kritičnim mišljenjem, na drugi pa z razvojem filmskega jezika. Ustanovila sta ga Gianni Rondolino in Ansano Giannarelli, ki sta skupaj vodila prvo izdajo festivala. Posebna pozornost je bila namenjena retrospektivam, ki so bile vedno na visoki ravni in so jih spremljale poglobljene in ustvarjalne študije. Del festivala je posvečen tudi tehnološko avantgardnemu neodvisnemu filmu. Filmski festival v Torinu je za beneškim festivalom drugi najpomembnejši italijanski filmski festival.