Ne čakaj na maj
V četrtek, 21. julija 2022, si bomo v letnem kinu Arboretuma Volčji Potok premierno ogledali digitalno restavriran film Ne čakaj na maj, ki ga je František Čap posnel leta 1957.
František Čap (1913–1972) je v obdobju, ko se je slovenski film postopoma profesionaliziral in je prisegal na umetniško sporočilnost, v naše kinodvorane vnesel smeh. Pokazal je, kaj pomenita obrtniško tekoče izdelovanje filmov in sproščeno ustvarjanje. Pri nas je posnel nekaj koprodukcij in pet celovečercev, med njimi nepozabni komediji Vesna (1953) in Ne čakaj na maj (1957), ob katerih so rasle generacije in ki sta danes, ko mineva petdeset let od režiserjeve smrti, del našega kolektivnega spomina.
Slovenska kinoteka je film Ne čakaj na maj lani digitizirala in digitalno restavrirala, in sicer v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije, Slovenskim filmskim centrom – javno agencijo RS in postprodukcijsko hišo Iridium Film. Kot izvorni material smo uporabili original negativ in negativ tona, ki ju hrani Slovenski filmski arhiv. Digitizacijo slike in njeno digitalno obdelavo je opravilo podjetje Iridium Film iz Ljubljane. Zvok smo digitizirali v podjetju L'Immagine Ritrovata v Bologni, obdelavo zvoka pa je izvedlo podjetje Studio Ritem iz Ljubljane. Pri projektu sta kot strokovnjaka za področje filmske slike sodelovala direktorja fotografije Rado Likon in Radovan Čok. Projekt je koordiniral Kinotekin konservator-restavrator Timotej Lah.
Zaradi uspešnih, gledljivih in dobro izdelanih filmov so Čapu večkrat očitali lahkotnost, tujost in populistične težnje – še posebej pri uspešni komediji Vesna, njegovem prvem filmu, ki ga je posnel v Sloveniji oziroma za slovenskega producenta. Romantična pripoved o fantih, ki se pripravljajo na maturo in poskušajo zapeljati profesorjevo hčer Vesno, je bila tako odmevna, da je František Čap leta 1957 posnel še nadaljevanje Ne čakaj na maj. V filmu Ne čakaj na maj so maturanti iz Vesne že študenti. Med zimskimi počitnicami se skupaj odpravijo v gorski hotel. Film odlikujejo odlična igra, duhoviti zapleti in topel humor. Posnetki padalske akcije s fanti, ki padajo z neba, so bili za tiste čase spektakularni, zabava s plesom in glasbenimi nastopi, polna prikritih hrepenenj, pa je bila za slovensko kinematografijo, ki je v tistem času izpostavljala vojne teme, prava osvežitev.
Vesno si je premierno ogledalo skoraj 95.000 gledalcev in sodi med najbolj gledane slovenske filme. Romantično komedijo Ne čakaj na maj, ki se včasih pojavlja pod naslovom Vesna II, pa si je premierno ogledalo več kot 83.600 gledalcev. Po tem filmu je František Čap kljub napetosti, ki jo je do njega vzpostavil slovenski kulturni prostor, ohranil ugledno mesto v naši kinematografiji. Bosna film ga je tako angažiral za melodramo Vrata ostanejo odprta (1959), v katerem je odkril filmsko zvezdo Mileno Dravić. Pred smrtjo je Čap pri nas režiral še vohunsko-akcijski film iz obdobja nemške okupacije X 25 javlja (1960) in v Piranu posneto komedijo Naš avto (1960). Piranu, kjer je pokopan, je posvetil svoj zadnji kratki film Piran (1965). Umrl je osamljen in pozabljen.
Njegovi filmi so pomembne mojstrovine takratnega časa, ki nas nagovarjajo še danes. Sodijo med konstitutivne stebre slovenskega filma. Tudi zato si v Slovenski kinoteki prizadevamo, da ostanejo vidni za čim širšo javnost tudi v obdobju digitalne reproduktivne kinematografije. Tako si bomo lahko tudi premiero digitalno obnovljene verzije filma Vesna ogledali še letos, in sicer konec oktobra na Festivalu slovenskega filma Portorož.
Sporočilo za javnost so pripravili v Slovenski kinoteki.
