Slovenski film na pohodu: v letošnji distribuciji kar 10 nacionalnih celovečercev

V letu 2022 bo padla prva klapa 5 igranih celovečernih filmov: Opazovanje (r. Janez Burger), Vzornik
(r. Nejc Gazvoda), Poslednji heroj (r. Žiga Virc), Skriti ljudje (r. Miha Hočevar) in Odrešitev (r. Sonja Prosenc).

Na razpisih za leto 2021 je Slovenski filmski center, javna agencija RS (v nadaljevanju SFC) podprl:

• 3 prvence režiserk v skupni vrednosti 1.050.000 evrov: Little Trouble Girls (r. Urška Djukić), Noben glas (r. Ester Ivakič) in Fantasy (r. Katarina Rešek – Kukla);
• 4 igrane celovečerne projekte v skupni vrednosti 1.780.000 evrov: Vse, kar je narobe s tabo
   (r. Urša Menart), Blok 5 (r. Klemen Dvornik), Izgubljeni sin (r. Darko Štante) in Elvis Škorc, genialni štor (r. Boris Jurjaševič);
• 4 dokumentarne celovečerne projekte v skupni vrednosti 185.825 evrov: Dežela šarplaninca (r. Petra Seliškar), 2 brata, 2 sestri (r. Miha Čelar), V tišini življenja (r. Nina Blažin) in Naša dediščina
  (r. Dominik Mencej);
• 4 animirane kratke filme v skupni vrednosti 162.110 evrov: prvenec Onkraj obraza (r. Anja Resman), Maček med vrati (r. Ana Čigon), Pospravi hobotnico, tu je banana (r. Milanka Fabjančič) in XX (r. Vasja Lebarič, Julij Zornik).

Gledalci lahko od začetka januarja 2022 v slovenskih kinematografih že gledajo celovečerni igrani film Zastoj (r. Vinko Möderndorfer), od sredine februarja dokumentarni film Iskre v času – Svetovni računalniški podvig (r. Jurij Gruden), 24. festival dokumentarnega filma (9.–16. 3.) se bo odprl z mednarodno odmevnim prvencem Odpuščanje (r. Marija Zidar) in sklenil s slovensko premiero filma Smučarske sanje (r. Haidy Kancler), ki bo imel svetovno premiero na 24. festivalu dokumentarnega filma v Solunu. Sredi marca prihaja v distribucijo dobitnik nagrade za najboljši film na zadnjem Festivalu slovenskega filma Prasica, slabšalni izraz za žensko (r. Tijana Zinajić), aprila pa mladinski film Vesolje med nami (r. Rahela Jagrič Pirc). V letošnji kinematografski distribuciji bodo še filmi: Inventura (r. Darko Sinko), letošnji berlinski predstavnik Moja Vesna (r. Sara Kern), dolgo pričakovani mladinski Gajin svet 2 (r. Peter Bratuša), film ceste Dedek gre na jug (r. Vinci Vogue Anžlovar), družinski božični film Kapa
(r. Slobodan Maksimović), film Jezdeca (r. Dominik Mencej), v katerem nastopa letošnja vzhajajoča zvezda evropskega filma Timon Šturbej, eksperimentalni film Ptičar (r. Robert Černelč) in dokumentarec Konoplja osvobaja (r. Miha Čelar).

Po doslej zbranih podatkih je imel slovenski film v letu 2021 12.561 gledalcev, v letu 2020 pa 31.040. Gledalcev vseh filmov v letu 2020 je bilo 577.363, v letu 2021 pa 661.186. Število gledalcev se je torej lani glede na predlani, kljub pandemiji in ukrepom, povečalo za približno 15 %. V letu 2019 jih je bilo 2.423.081, kar pomeni, da se je z nastopom epidemije število gledalcev zmanjšalo za 76 %.

Direktorica SFC Nataša Bučar je poudarila aktualne mednarodne uspehe nacionalnega filma: »Naši filmi so v letu 2021 prejeli kar 78 mednarodnih nagrad, med katerimi izstopa velika nagrada za kratki film Sestre v Clermont-Ferrandu. Zelo uspešno so slovenski filmi pričeli tudi letošnje leto, s svetovno premiero celovečernega igranega filma Moja Vesna na Berlinalu, v tekmovalnem programu Generation Kplus. Močno se je povečal tudi interes tujih produkcij za snemanje v Sloveniji, kar se ponuja tudi kot velika priložnost za gospodarsko okrevanje po koronskem obdobju. Uspehi dokazujejo, da imamo na nacionalnem filmskem področju ogromno potenciala. Če ga želimo v polnosti izkoristiti moramo ponuditi ustrezno okolje, predvsem pa znatno povečati finančna sredstva, ki jih za film namenjamo v Republiki Sloveniji. Upam in želim si, da bo filmsko in avdiovizualno področje postalo gospodarska in kulturna prioriteta prihodnjega obdobja.«

Nataša Bučar je povzela tudi izsledke Študije o dostopnosti in konkurenčnosti evropskih avdiovizualnih del iz majhnih jezikovnih okolij, ki jo je za SFC pripravila belgijska družba Wagner-Hatfield in je bila predstavljena na mednarodni konferenci Kako povečati dostopnost in konkurenčnost evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin, ki jo je Ministrstvo RS za kulturo pripravilo v okviru slovenskega predsedovanja Sveta EU oktobra lani. Ključna priporočila politik za Slovenijo so:

1. Dosedanji sistem upravljanja od zgoraj navzdol bi se moralo posodobiti v vključujoč model sektorskega upravljanja, da se zagotovi večja udeležba industrije, strokovnih združenj in drugih zainteresiranih strani tako pri oblikovanju politike kot pri sprejemanju odločitev.
2. Regulativni okviri na nacionalni in lokalni ravni, ki urejajo različne vidike avdiovizualne produkcije, še niso prilagojeni digitalni in globalni realnosti. Za zagotovitev potrebne prožnosti in odzivnosti tako regulativnega okvira kot politik financiranja mora nacionalna filmska agencija imeti več pooblastil za odločanje in višjo stopnjo avtonomije.
3. Za zagotovitev strateško podpornih sistemov je premalo usklajevanja na upravni ravni. Potrebno je odpraviti administrativne ovire in zagotoviti podporo pri navigaciji filmskih ustvarjalcev v zakonodajnem in regulativnem okviru.
4. Nizka in premalo raznolika javna sredstva. Koncept državne podpore kot sistema blaginje mora nadomestiti koncept, da je javni denar naložba v filmski sektor. Sprejeti bi se moralo širšo paleto ukrepov za privabljanje zasebnih in tujih naložb ter spodbujati koprodukcijske priložnosti. S tem ko bi se povečalo skupna letna sredstva za celovečerne igrane, dokumentarne in animirane koprodukcije z manjšinskim slovenskim deležem, bi se povečala tudi udeležba slovenskih filmskih ustvarjalcev v mednarodnem koprodukcijskem sistemu. Za avdiovizualno dediščino se odpira vse več možnosti ponovne uporabe, vključno s platformami na zahtevo, zato potrebuje Slovenija intenzivnejšo digitalizacijo nacionalne avdiovizualne dediščine in ukrepe za izboljšanje njene javne dostopnosti.
5. Prednosti Slovenije so njeni talenti in javna studijska infrastruktura. Slednja zlagoma postaja zastarela in zahteva znatne naložbe v posodobitev, da bi lahko konkurirala sosednjim državam, ki v snemalno infrastrukturo veliko vlagajo. V ta namen je nujna tehnična nadgradnja Filmskega studia Viba film, ki je v javni lasti, in njegov dolgoročni razvoj.

Baza slovenskih filmov (BSF) je spletna platforma z največjo prosto dostopno zbirko podatkov, pisnih, slikovnih in video gradiv, povezanih s slovenskimi filmi in filmskimi ustvarjalci, ki nastaja s podporo Slovenskega filmskega centra. Je neprecenljiv vir informacij tako za splošno javnost kot tudi za filmske profesionalce, novinarje in raziskovalce.

V času pandemije sta Slovenski filmski center in zavod Filmoteka v okviru BSF pomembno pripomogla k dostopnosti in prepoznavnosti nacionalne filmske produkcije, obenem pa omogočila kontinuirano delo organizacijam, ki so bile zaradi omejitev zbiranja prisiljene svoje programe izvajati preko spleta. Konec leta 2021 so BSF nadgradili s ponudbo filmov na zahtevo, preko sodelovanja s slovenskimi knjižnicami, Združenjem splošnih knjižnic in Institutom informacijskih znanosti - IZUM pa je članom partnerskih knjižnic omogočena knjižnična izposoja, tj. spletni ogled  filmov.

Kot je med drugim povedala Jasna Pintarič: »Slovenski film bo preko knjižnic dosegel širši segment populacije in pridobil novo občinstvo, kar je še posebej pomembno za okolja, kjer ni lokalnih kinodvoran in je dostop do domače filmske produkcije omejen na redke ponovitve v rednem TV sporedu ali na storitve na zahtevo. V testni fazi 2020–21 se je projektu pridružilo 9 splošnih knjižnic, registriralo se je 480 članov knjižnic (skupno število registriranih uporabnikov BSF je 1500), zabeležili smo preko 450 knjižničnih izposoj od skupno 2000 vseh izposoj filmov. V BSF je trenutno dostopnih 315 slovenskih AV del, 140 za izposojo v knjižnici ali proti plačilu za ogled in 175 prosto dostopnih. V prvem letu delovanja želimo k sodelovanju pritegniti čim več splošnih knjižnic, privabiti uporabnike in omogočiti še več slovenskih filmov za ogled. Projekt sofinancira Ministrstvo RS za kulturo.«

V letu 2022 bo SFC s partnerji nadaljeval že utečene projekte, kot so Naši filmi doma, Premiera slovenskega filma in Slovenski teden filma, ki bo v letu 2022 potekal od 7. do 13. novembra.

25. Festival slovenskega filma bo od 18. do 23. oktobra 2022 v Portorožu.

Gradivo za novnarje je dostopno tukaj.
Priloga h gradivu: je dostopna tukaj.