Nataša Bučar je na evropski konferenci posvečeni avdiovizualnemu področju, ki te dni poteka v Ljubljani, predstavila uvodna vsebinska izhodišča za konferenco

Ker filmsko in avdiovizualno področje v Evropi sodi med področja, ki mu Evropska unija namenja posebno pozornost, je tudi Slovenija v okviru programa Predsedovanja Svetu Evropski Uniji organizirala mednarodno konferenco z naslovom "Kako povečati dostopnost in konkurenčnost evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin". Konferenco organizira Ministrstvo za kulturo,  potekala je včeraj in danes v Cankarjevem domu. Na njej sodeluje tudi Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, ki je včeraj občinstvu predstavila študijo o dostopnosti in konkurenčnosti evropskih avdiovizualnih del iz majhnih jezikovnih okolij, ki jo je za Slovenski filmski center pripravila družba Wagner-Hatfield iz Belgije. Študija obravnava vidike, ki so del prednostnih nalog slovenskega predsedovanja.

Študija je preučila najboljše prakse izbranih majhnih držav: francoske in flamske skupnosti v Belgiji, Islandije, Irske, Litve in Luksemburga. Njihova skupna značilnost je, da so kljub majhnemu trgu in majhnemu jezikovnemu okolju prepoznavne in pomembne v evropskem avdiovizualnem okolju.

Analiza se je osredotočila na okvire javnih politik in upravljanja, tržne in sektorske trende, ključne filmske centre in njihove subvencije, davčne spodbude, naložbene obveznosti in dajatve ter druge dejavnike in javno-politične ukrepe, ki k temu prispevajo. Poleg tega so v študiji na voljo kratka poročila o velikih trgih Evropske unije, ki se osredotočajo predvsem na Francijo in javno-politične ukrepe, ki bi majhnim državam lahko koristili.

Primerjalna analiza med državami je pokazala, da so uspešne avdiovizualne javne politike že pred časom presegle logiko socialnega korektiva. Te politike v ospredje še vedno postavljajo kakovost in kulturni pomen, vendar pa javna sredstva obravnavajo tudi kot naložbo v ustvarjalno industrijo.

Uspešne majhne nacionalne filmske industrije dajejo prednost finančnim okvirjem, ki spodbujajo zasebne in tuje naložbe v filmsko in avdio-vizualno ustvarjanje ter krepijo koprodukcijska sodelovanja. Logika za tem je precej preprosta: zaradi majhnosti trgov se je treba strateško odpreti čezmejnemu sodelovanju, ugotavlja študija.

Dodaten pozitiven učinek takšnega sodelovanja je večja usposobljenost lokalnih producentov in tehničnih ekip.

Študija prav tako navaja, da je treba vzpostavljati tudi “uporabniku prijazno” pravno in regulativno okolje, področje, na katerem bi lahko tako v Sloveniji kot v nekaterih drugih državah Evropske unije še marsikaj izboljšali.

»Tudi v Sloveniji je temeljita reforma sektorske zakonodaje in upravljanja v smeri celovitejšega in participativnega modela neizogibna in jo je treba izvesti čim prej,« je povedala Nataša Bučar. Študija priporoča državam iz majhnih jezikovnih okolij preoblikovanje filmskih centrov v agencije za razvoj filma, kot sta na primer Screen.brussels ali Screen Ireland, ki spodbujata umetniško ustvarjanje in naložbe v filmsko in avdio-vizualno področje. Da bi bila takšna reforma uspešna, pa mora država podpirati neodvisnost in institucionalne ter kadrovske zmogljivosti takšne nove filmske agencije.
Potrebno je poskrbeti tudi za medsektorsko sodelovanje z več usklajevanja med različnimi vejami oblasti, predvsem med ministrstvi za kulturo, gospodarstvo, izobraževanje, okolje, in delo, ter filmskim ustvarjalcem zagotoviti vso podporo za boljše obvladovanje zakonov in predpisov.

Drugi sklop priporočil za države iz majhnih jezikovnih okolij se osredotoča na sheme financiranja.

Na današnjem zapletenem in nenehno razvijajočem se avdiovizualnem trgu je treba ohraniti prožen in raznolik sistem financiranja. Za učinkovito opredelitev prednostnih nalog in potencialov je potrebno tesno sodelovanje s filmsko industrijo. Ob upoštevanju posrednih gospodarskih učinkov avdiovizualne industrije in potencialov za donosnost naložb je povečanje sredstev za to področje tako v Sloveniji kot po vsej Evropski uniji več kot upravičeno.

Poleg tega študija navaja primere uspešnih programov čezmejnega sodelovanja držav, ki jih povezujejo zgodovinske in kulturne vezi. Čezmejno združevanje virov, idej, talentov in povezav lahko znatno prispeva k produkciji izvirnih vsebin in kakovostnih koprodukcijskih projektov v Evropi. V zvezi s tem se priporoča, da evropske države z majhnimi jezikovnimi okolij aktivno sodelujejo s partnerji iz sosednjih držav in regij, da bi vzpostavile platforme – na primer za skupno produkcijo televizijskih serij, ki so trenutno ena najbolj konkurenčnih avdiovizualnih vsebin.

Študija prouči tudi  vidike izvenproračunskega financiranja filmskega in avdio-vizualnega področja, kot ga omogoča evropska direktiva o avdio-vizualnih medijskih storitvah. Pri tem ugotavlja, da s pomočjo finančnih obveznosti ponudnikom avdio-vizualnih medijskih storitev države lahko uspešno zagotavljajo dodatne vire za financiranje domačega filma in prispevajo k enakim konkurenčnim pogojem na globaliziranem avdio-vizualnem trgu. Najuspešnejši primer med izbranimi državami je Belgija s francosko govorečo skupnostjo, ki finančne obveznosti nalaga vsem ponudnikom avdio-vizualnih medijskih storitev, razen kinematografom in kot edina država v izbranem vzorcu držav članic nalaga finančne obveznosti tudi tujim televizijskim ponudnikom na svojem ozemlju.

Študija poudarja tudi bistveno vlogo javnih televizij pri krepitvi konkurenčnosti evropskega avdio-vizualnega področja. Na podlagi dobrih evropskih praks študija poudarja, da je na ravni Evropske Unije pomembna krepitev spodbujanja sodelovanja med neodvisno produkcijo in javnimi televizijami, kot tudi spodbujanje aktivnejšega sodelovanja med javnimi televizijami pri produkciji avdio-vizualnih del, še posebej pri produkciji TV serij. Ob tem je direktorica Nataša Bučar poudarila, da imamo v Sloveniji dobro zakonsko podprto prakso vlaganja naše RTV Slovenija v neodvisno produkcijo in da je letna udeležba RTV Slovenije z 2% prihodkov iz naročnine za slovensko kinematografijo bistvenega pomena.

Pristopi preučevanih držav so potrdili, kako pomemben je lahko avdiovizualni sektor tudi v najmanjših okoljih kot je tudi Slovenija.

Študija je v celoti dostopna na tej povezavi.

Ob bok konferenci je včeraj potekala tudi generalna skupščina EFAD - združenja direktorjev evropskih filmskih agencij, pristojnih za financiranje in/ali regulacijo ustvarjanja filmov iz 35 evropskih držav, katere članica je tudi direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. Slovenski filmski center je tako v Ljubljani gostil več kot 20 direktorjev filmskih centrov iz evropskih držav.