Dnevi slovenskega filma v Srbiji

29. november 2019
Od 2. do 9. decembra bodo v Beogradu potekali peti Dnevi slovenskega filma.

Pod to znamko se od leta 2015 slovenski filmi redno prikazujejo v srbski prestolnici. Šele leta 2012 je potekala prva retrospektiva slovenskega filma v Beogradu po osamosvojitvi bivših jugoslovanskih republik. Skupna jim je dvorana Slovenske kinoteke, ki  je v tem času našla nove prostore, drug pa je glavni organizator,  ki je postal Društvo Sava, kot se imenuje združenje Slovencev v Beogradu.

Glavni motor prireditve je Dragomir Zupanc, ki si je zadal nalogo, da to ne bo občasna prireditev, ampak redni letni dogodek in to mu od leta 2015 tudi uspeva. Slovenski filmi se sicer redno prikazujejo na različnih srbskih festivalih, redkeje pa so na rednem kinematografskem sporedu. Vsakoletni festival slovenskega filma v Srbiji naj bi postal most med festivali in kinematografi. Most do kinematografov je še vedno v izgradnji, vendar se brez vzpostavitve občinstva, ki bi jih slovenski filmi zanimali, tudi ne bo nikoli postavil. V tem je tudi najpomembnejša vloga prireditve Dnevi slovenskega filma.

Jugoslovanska kinoteka bo prizorišče, ki bo obeležilo letošnjo stoletnico legendarnega filmskega režiserja Franceta Štiglica (1919-1993), utemeljitelja slovenske kinematografije. Dnevi slovenskega filma so lansko leto že prikazali digitalno restavrirano verzijo njegovega prvega filma Na svoji zemlji (1948). Letos pa bo na vrsti digitalno restavrirani film Ne joči, Peter (1964), ki je edinstvena komedija iz partizanskega življenja, ki jih v naših krajih ni bilo veliko, še posebej ne v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zato ob 100 letnici režiserjevega rojstva lahko rečemo: Kapo dol, gospod France Štiglic!

Svečano odprtje Dnevov slovenskega filma bo 6. decembra pripadlo filmoma, ki predstavita težave bivanja v dvoje (Raj, 2019, r. Sonja Prosenc in Mitja Ličen) in težke okoliščine, v katerih danes mladi iščejo svoj prostor pod soncem (Ne bom več luzerka 2018 r. Urša Menart). Na ta dan bo ob 19. 30 uri tudi otvoritev razstave v počastitev stoletnice rojstva Franceta Štiglica, ki jo je pripravila Špela Čižman iz Slovenske kinoteke. 

Na sporedu bosta še dva igrana celovečerna filmska prvenca: Izbrisana (2018) režiserja Miha Mazzinija in Oroslan (2019) režiserja Matevža Ivanišina. Mazzini je prvi predstavil pomembno politično temo v obliki igranega filma: usodo 25 tisoč slovenskih izbrisanih, ki po osamosvojitvi niso uspeli urediti dokumentov. Ivanišin pa v Oroslanu, ki je imel svetovno premiero na filmskem festivalu v Locarnu, presega meje med fiktivnim in dokumentarnim.

Na ogled bodo tudi različna filmska dela Slovencev v Italiji, ki nastajajo pod okriljem producentskega laboratorija Kinoatelje. Na prizorišču Jugoslovanske kinoteke bomo videli zanimive kratke  filme , ki se ukvarjajo z okolijsko tematiko (Bik,2019, r. Bojan Labovič), odnosom oče-sin (Potop, 2019, r. Kristijan Krajnčan in staranjem (Alzheimer caffe, 2019, r. Martin Draksler).

Uvodoma bo od 2. do 4. decembra v Domu kulture Studentski grad prizorišče za žanr, eksperiment in študentske kratke filme, ki se ukvarjajo s temami za mlade. Začelo se bo z grozljivko Prekletstvo Valburge (2019)  režiserja Tomaža Gorkiča, ki je svojo fascinacijo z “zombijevskim” žanrom že dokazal s filmom Idila (2015), s katerim je prepričal tudi žirijo nacionalnega filmskega festivala v Portorožu in prejel nagrado za najboljši film. Če je film Idila imela podporo Slovenskega filmskega centra, pa je Prekletstvo Valburge bil posnet brez javnih sredstev in ga lahko definiramo kot neodvisno grozljivko.

Ema Kugler je slovenska kraljica umetniškega performanca in videa, ki pa je pri zadnjih projektih presedlala na film. Njena glavna značilnost je, da ostaja trdno zavezana svojemu avtorskemu pečatu in je glavna kreatorka scenarija, scenografije in kostumov v svojih filmskih eksperimentih. Tak je tudi njen zadnji film  - Človek s senco (2019).

Sledili bodo zanimivi kratki filmi, ki so nastali v različnih produkcijah, od filmskih akademij, do neodvisne produkcije in produkcije, ki jo je financiral Slovenski filmski center. Dva kratka filma se ravno tako spogledujeta z žanrom grozljivke  Šola (2018) r. Aron Horvath in Metod (2019) r. Tomaž Gorkič.

Kratki rezi (2019) pa so omnibus petih kratkih filmov, vsak film traja tri minute. Posnelo ga je pet režiserjev in režiserk (Urša Menart, Kukla (Katarina Rešek), Mitja Mlakar, Jure Dostal in Urban Zorko)) na štirih slovenskih krajih. Dogajanje je zamejeno v ustavljenem avtomobilu z maksimalno tremi igralci.

Ob zaključku bodo obiskovalcem na ogled še filmi Garderoba (2018) r. Ema Muc, Stric Geza ide u Zaturce (2019) r. Jože Glažar in Štefan Kardoš, Potop (2018) r. Kristijan Krajnčan in Tkanje pogledov – Jože Dolmark (2017) r. Boris Jurjaševič.

Pete izdaje predstavitve slovenskih filmov v Beogradu se bodo med drugimi udeležili režiserji Urša Menart, Bojan Labovič, Ven Jemeršić, producent Danijel Hočevar in Nerina T. Kocjančič, predstavnica Slovenskega filmskega centra.

Dnevi slovenskega filma potekajo v organizaciji Društva Slovencev v Beogradu - Društvo Sava, pod pokroviteljstvom Ministrstva kulture in informiranja Republike Srbije, Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in tujini, Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, Nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine, Slovenskega filmskega centra, Jugoslovanske kinoteke in Slovenske kinoteke.