Ples z Marijo nominiran za Evropsko filmsko nagrado
Med petimi nominiranci za najboljši evropski dokumentarni film je tudi Ples z Marijo, slovenska manjšinska koprodukcija, ki je nastala v sodelovanju z Italijo in Argentino. Režiser filma pa je zamejski Slovenec Ivan Gergolet.
Dokumentarni prvenec pripoveduje zgodbo o 90-letni argentinski plesalki Mariji Fux, ki je vse svoje življenje posvetila ljudem iz različnih socialnih okolij in s svojo plesno metodo pomagala tudi posameznikom s telesnimi in psihičnimi hibami. Film prikazuje Marijo Fux, ko je sprejela svojo zadnjo učenko - sebe. Tokrat bojuje bitko z omejitvami lastnega, ostarelega telesa.
Film je bil premierno prikazan v sekciji mednarodni teden kritike na Beneškem festivalu leta 2014, kjer je prejel nagrado civitas vitae.
Režiser Ivan Gergolet je o filmu izjavil: »V teh treh letih sem se lahko Mariji kar precej približal, saj sem imel dovolj časa. Želel sem si spoznati njen svet. Film ni zgolj biografija, pravzaprav je niti nisem kaj dosti raziskoval, zanimale so me zgodbe iz studia. V filmu spoznamo Marijo in njene učence ter kako lahko ples spremeni njihovo življenje. Vsak govori svojo osebno zgodbo, ki jo z vstopom v studio nekako obdela, a to je že delo Marije, ki omogoči spremembo.«
Italijanski producent filma je Transmedia, ki jo vodi Igor Prinčič, slovenski producent pa je Staragara, kjer sodelovanja oblikuje Miha Černec. Pomembno vlogo v filmu ima izvirna glasba, ki jo je napisal Luca Ciut.
Film je finančno podprl Slovenski filmski center.
Ostali letošnji nominiranci za najboljši dokumentarni film so: britanska filma Amy režiserja Asifa Capadie in Ljubezenska zgodba iz Sirije režiserja Seana McAllisterja, danski film Pogled tišine režiserja Joshua Oppenheimerja in romunski film Toto in njegovi sestri režiserja Alexandra Nanaua.
V zgodovini evropskih filmskih nagrad je nominacija dokumentarnega filma Ples z Marijo pomemben dosežek za slovenski celovečerni film. Leta 2001 je dve nominaciji (za najboljšo moško vlogo in scenarij) imel tudi koprodukcijski film Nikogaršnja zemlja, režiserja Danisa Tanovića, ki je prejel nagrado za najboljši scenarij. Leta 2002 je bil Varuh meje, prvenec režiserke Maje Weiss nomininiran med desetimi filmi v kategoriji evropsko odkritje leta.
Leta 2003 je kratki film Atorzija v režiji Stefana Arsenijevića prejel nagrado za najboljši evropski kratki film, leta 2006 pa je bil kratki film Srečno pot, Nedim režiserja Marka Šantića nominiran med najboljših pet evropskih kratkih filmov.
