Predmestje in Kruh in mleko izbrana za San Sebastian

18. september 2014
V petek, 19. septembra se začenja 62. mednarodni filmski festival v San Sebastianu, največji in najpomembnejši španski filmski dogodek.


V uradnem programu posebno retrospektivo posvečajo novim filmskim smerem v vzhodnoevropski kinematografiji. Retrospektiva z naslovom Vzhodni obeti: predstavitev Vzhodne Evrope v 50 filmih vsebuje filme, ki so nastali po letu 2000.
V napovedniku so zapisali; »Filmska retrospektiva bo odkrila ustvarjalno bogastvo teh filmskih industrij in nove talente, ki so vzniknili v zadnjem desetletju; odpravila bo vse vrste predsodkov in stereotipnih predstav in nas zbližala z resničnostjo teh držav, kot jo same prikazujejo«.
V retrospektivo je vključenih 50 filmov iz Albanije, Bosne, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Makedonije, Moldavije, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Srbije.
Iz Slovenije so za retrospektivo izbrali dva filma: Kruh in mleko režiserja Jana Cvitkoviča (2001, produkcija Emotion film) in Predmestje režiserja Vinka Möderndorferja (2004, produkcija Forum Ljubljana).
Izbor vključuje tudi druga velika imena vzhodnoevropske kinematografije:
Za hribi (režiser Christian Mungiu, 2012), Smrt gospoda Lazarescuja (Cristi Puiu, 2005), 12:08 vzhodno od Bukareše (Corneliu Porumboiu, 2006), Grbavica (Jasmila Žbanić, 2006), Krogi (Srdjan Golubović, 2013), Nikogaršnja zemlja (Danis Tanović, 2001), Črnci (Goran Dević in Zvonimir Jurić, 2009), Otroci Sarajeva (Aida Begić, 2012),Skušnjava sv. Tonija (Veiko Õunpuu, 2009), Kuhati zgodovino (Peter Kerekes, 2009), Hukkle (György Pálfi, 2002), Kako sem ubil svetnika (Teona Strugar Mitevska, 2004) in drugi.

Iz festivalske obrazložitve:
Letos mineva 25 let od padca berlinskega zidu. Kot smo lahko pričakovali, se te spremembe, ki so temeljito spremenile bivše komunistične države v samo 25 letih, odražajo v kinematografiji iz teh držav – v kinematografiji, ki nam danes nudi posnetek in pričevanje o teh družbenih in političnih procesih. Nove generacije filmskih ustvarjalcev iz držav, kot so Romunija, Madžarska, Poljska in Češka, trenutno privlačijo pozornost kritikov in občinstev z vsega sveta; podobno tudi prikazi iz držav, ki so dobile novi zagon v filmski produkciji: Bolgarija, baltske države, Ukrajina, Slovaška, Slovenija, Moldavija in Makedonija. Vsi se postavijo z novo miselnostjo pred današnja občinstva: s filmi o družbenih vprašanjih, ki predstavljajo sodobne človeške pokrajine, zgodovinske obnovitve dogodkov iz nedavnih desetletij, ki šele zdaj prihajajo na dan, tipi žanrskih filmov, ki se osredotočajo na novo vrsto občinstva, mladi prihajajoči filmski ustvarjalci, ki usmerjajo svoj poseben pogled na svet, kakršnega so podedovali od starejših … Liberalizacija, kritika, zgodovinska refleksija in negotovost, ki zadevajo prihodnost teh družb, se spojijo v izjemno bogato kinematografsko fresko in nam pomagajo bolje razumeti Evropo, desetletja skrito našim očem, ter odkriti, kako se spopada z novo resničnostjo danes.