Retrospektiva slovenskega kratkega filma na festivalu v Sieni

13. november 2006
Od 17. do 25. novembra bo v Sieni potekal 11. festival kratkega filma, ki ga bo zaznamovala močna zastopanost slovenskega filma.

Za tekmovalni program so selektorji izbrali dva filma z letnico 2006: Sretan put, Nedim Marka Šantiča in Quick View Matjaža Ivanišina, ki sta nastala v produkciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Šantičev film se uspešno uveljalja na evropskih festivalih, uvrstil pa se je že tudi med 14 finalistov za evropske filmske nagrade, ki jih podeljujejo na začetku decembra.

V retrospektivi bodo predstavljeni trije programi: kratki filmi vseh žanrov iz zadnjih desetih let, izbor iz produkcije AGRFT in izbor kratkih filmov Karpa Godine, ki bo tudi član mednarodne žirije.

Največ filmov bo prikazanih v programu zadnje desetletke, v katerega so se uvrstili vsi najbolj uspešni kratki filmi: zlati lev in dobitnik nominacije za oskarja Atorzija (2003) Stefana Arsenijeviæa, zmagovalec berlinske panorame Hop, skip&Jump (2000) Srdjana Vuletiæa, Child in time Maje Weiss, ki se je leta 2004 uvrstil v tekmovalni program berlinskega festivala, Srce je kos mesa Jana Cvitkoviča, ki je bil leta 2004 izbran za tekmovalni program beneškega festivala. Med pomembne in festivalsko uspešne kratke filme pa sodijo tudi Kratka himna domovini (1998) Borisa Palčiča, F (2000) Janje Glogovac, Steklarski blues (2001) Harryja Raga, Sirota s čudežnim glasom (2003) Mihe Mazzinija. Med animiranimi filmi si bodo obiskovalci festivala lahko ogledali Obisk (1998)Željka Ivančiča, Križišče 2 (2000) Francija Slaka in Miloša Radosavljeviæa, Kako se znebiš Machota (2000) Marjana Mančka, Disident (2002) Zdravka Barišiæa, kar 6 epizod animirane serije Bizgeci (2003-2006) Grege Mastnaka in letošnjega portoroškega zmagovalca Dvorišče Nejca Sajeta.

Dokumentarni kratki film bosta zastopala Janja Glogovac z Bil sem Elvis (1997) in Amir Muratoviæ s Portreta z ozadjem, ki sta nastala v produkciji RTV Slovenija.

Prerez skozi ustvarjalnosti študentov ljubljanske akademije sega od leta 1984, ko je nastal film Noč nasilja Borisa Palčiča, do leta 1991, ko sta nastala prelomna filma Koza je preživela Saša Podgorška in Balkanski revolveraši Maje Weiss, do zadnjih let in filmov Kaj bi še rad? Martina Srebotnjaka, Izlet Martina Turka, Èrvi Roberta Èernelca in Fužine zakon Gorana Vojnoviæa.

V retrospektivi Karpa Godine bodo na ogled njegovi najbolj znani filmi iz konca šestdesetih in sedemdesetih let: Piknik v nedeljo, Gratinirami možgani Pupilje Ferkeverk, Zdravi ljudi za razonodu, I miss Sonja Henie.

Retrospektivo bo v katalogu prospremil tekst o zgodovini slovenskega kratkega filma, ki ga je napisala Nerina T. Kocjančič, retrospektive pa se bosta ob članu žirije Karpu Godini udeležila tudi Janja Glogovac in Grega Mastnak.

To je prva retrospektiva slovenskega kratkega filma v tujini po letu 1995, po retrospektivi v Bradfordu, Katowicah in Budimpešti pa četrta v letu 2006. Do konca leta bosta potekali še retrospektivi v Milanu in na Finskem.