40. filmski festival Karlovy Vary je pred vrati
Med režiserji ostalih trinajstih filmov v telmovalnem programu je nekaj veteranov, sicer pa prevladujejo režiserji z manjšim opusom in le en debitant. Med veterani prvo mesto zaseda madžarska režiserka Márta Mészáros, letnik 1931, ki se je v filmu A temetetlen halott lotila zgodbe o predsedniku Imre Nagyju, ki je v svinčenih petdesetih letih želel postaviti demokracijo in bil žrtvovan. O zgodovinskih prelomnih trenutkih v zadnjih petdesetih letih se v filmu Le domaine perdu sprašuje tudi čilenski veteran Raoul Ruiz, ki je v sedemdesetih letih emigriral v Evropo. Kar zajetno filmografijo ima tudi britanski režiser Colin Nutley, letnik 1944, ki živi in snema na Švedskem, film The Queen of Sheba´s Pearls pa je seveda švedsko-britanska koprodukcija o Švedinji, ki zaide v Anglijo. Švedinjo igra Helena Bergström, švedska igralka in režiserjeva žena. Po letih in pomenu, vendar ne po številu posnetih filmov, je veteran tudi ruski režiser Pavel Chukhrai, ki se je v filmu Voditìl dlja Very preko intimne zgodbe lotil obdobja, v katerem je vladal ruski partijski mogotec Kruščev. Nekaj več filmov je posnel njegov italijanski sopotnik Roberto Faenza, ki se je s filmom Alla luce del sole lotil še ene zgodbe o mafiji in izkoriščanju otrok na Siciliji.
Potem pa sledijo režiserji, ki so se rodili v petdesetih in šestdesetih letih in prihajajo od Japonske do Izraela. Danec Henrik Ruben Genz je posnel film Kinamand, intimno zgodbo o stiku dveh različnih kultur: dansko in kitajsko. Najbolj znani mlajši slovaški režiser Martin Šulík, ki je svojo filmsko pot, podobno kot Igor Šterk, uspešno začel sredi devetdesetih let, letos predstavlja film Sluneční stát, komedijo o prevladujoči želji po denarju v tranzicijskih državah, s posebnim poudarkom na Slovaški. Iz Poljske prihaja Krzysztof Krauze s filmom Mój Nikifor, zgodbo o prijateljstvu med akademskim in naivnim slikarjem. Izrelski film se rad ukvarja z zgodbami prišlekov iz vzhoda v njihovi deželi. V filmu Eize makom nifla Eyal Halfona tokrat nastopa Ukrajinka. Tujci v filmu Fremde Haut Nemke Angeline Maccarone pa so Iranci oz. Iranka, ki mora prevzeti moško identiteto. Intimni problemi para v filmu Igorja Šterka pa so najbolj primerljivi s težavami, ki jih imata brata v kanadskem filmu Life with my father Sebastiana Roseja in z uporom najstnice v japonskem filmu Noriko no Shokutaku Shiona Sona, ki pa se tudi tokrat upira na izkušnje samomorilske skupine iz svojega prejšnjega filma. Edini prvenec v tekmovalnem programu pa je posnel Iranec Ali Mosaffa, njegov film pa nosi naslov Sima-ye zani dar doordast, kar naj bi v prevodu pomenilo Portret oddaljene ženske.
Ruševine Janeza Burgerja bodo v tekmovalni sekciji vzhodno od zahoda imele 14 nasprotnikov, ki prihajajo iz srednje in vzhodne Evrope. Latvijo v koprodukciji z Nemčijo bo zastopal nemški režiser Fred Keleman, znan raziskovalec drugačnega filmskega jezika. To obeta tudi film z naslovom Krišana. Svoj film bo prispevala tudi Litva, dva filma Kazahstan z že uveljavljenim režiserjem Serikom Aprymovom in Maratom Serulom, tri filme bo prispevala Poljska, po tri Rusija, med katerimi je tudi film Udaljonnyj dostup Svetlane Proskurine, ki je bil na sporedu v Benetkah in po en film iz Belorusije, Kirgistana, Romunije in Bolgarije.
Predmestje Vinka Möderndorferja uživa v častivredni družbi sedmih debitantskih, oziroma desetih novih opaznih evropskih filmov, ki jih je mednarodni filmski kritik revije Variety Derek Elly izbral za sekcijo "Izbor kritikov Varietyja: Evropa zdaj!".
Steven Gaydos, urednik Varietyja, je festival v Karlovyh Varyh poimenoval "Woodstock evropske kinematografije": "Morda je največja prednost evropske kinematografije ironično tudi njena največja nevarnost - ljubezen Hollywooda do mladih evropskih režiserjev. Hollywood tako obožuje mlade evropske režiserje, da mora evropska kinematografija nenehno obnavljati izvir nadarjenih režiserjev, ki se vsako leto prazni zaradi evropskih filmarjev, ki se podajo na zelene pašnike Hollywooda. To je bil vseh teh osem let razlog za razburjenje in frustracije pri oblikovanju sekcije Izbor kritikov Varietyja: Evropa zdaj. S tem, ko Variety opozarja Hollywood na ustvarjalnost in vitalnost evropskih režiserjev, ga tudi opominja, da obstaja ogromen izvor nove ustvarjalnosti, ki ga lahko Hollywood izkorišča. Morda ne moremo nadzorovati odločitve filmarjev o tem, kako si bodo služili kruh, lahko pa svoje bralce opozarjamo, da ima izraz "neodvisna kinematografija" globalen pomen in da nikjer drugje na platnih vsako leto ne najdemo več neodvisnosti in umetniškega poguma kot v Evropi. Vsako leto predstavimo deset filmov, ki potrjujejo to trditev; in še en velik izziv je, omejiti ta seznam na deset filmov."