Udeležba na tujih festivalih in nagrade

Slovenski filmski center predstavlja slovenske filme po svetovnih festivalih. Najpomembnejši med njimi so festivali v Cannesu, Berlinu in Benetkah. Takoj za njimi so festivali v Rotterdamu, Torontu, Locarnu, Karlovih Varih, San Sebastianu in Montrealu.

Za slovenske avtorje so pomembni tudi filmski festival v Sarajevu, Solunu, Montpellierju, Cottbusu, Mannheimu, Trstu in Zagrebu.

Pomembno mesto med festivali ima tudi ameriški festival Sundance Film Festival v Park Cityju in Tribeca v New Yorku. Med filmskimi festivali v ZDA so za slovenske avtorje pomembni festivali v Clevelandu, Santa Barbari, Cinequest v Kaliforniji.

Najpomembnejše festivalske nagrade slovenskega filma in drugi pomembni mejniki

  • Dokumentarni film Playing Men režiserja Matjaža Ivanišina izbran med 10 najboljših dokumentarnih filmov, ki so bili v Franciji distribuirani v zadnjih dveh letih (leto 2021).
  • Glavna mednarodna nagrada najpomembnejšega filmskega festivala kratkega filma v »Clermont Ferrandu« za kratki igrani film Sestre režiserke Katarine Rešek – Kukle iz leta 2021.
  • Režiserka Sonja Prosenc se je s filmom Zgodovina ljubezni uvrstila v prvi Zlati album evropskega sklada Eurimages leta 2020.
  • Ljubljana dobi trg Franceta Štiglica, ki je prvo poimenovanje ulice ali trga po slovenskem filmskem režiserju, ob praznovanju stoletnice rojstva velikana slovenskega filma v letu 2019 (november 2020).
  • Nagrada občinstva v programu Panorama na Berlinalu za koprodukcijski film Oče režiserja Srdana Golubovića iz leta 2020.
  • Nagrada za najboljši evropski film v sekciji Dnevi avtorjev (Giornate degli autori) na beneškem filmskem festivalu za koprodukcijski film Oaza režiserja Ivana Ikića iz leta 2020.
  • Nagrada za najboljši film v tekmovalnem programu prvencev na mednarodnem festivalu v Talinu za film Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča iz leta 2019.
  • Nagrada Lux za koprodukcijski film Bog obstaja, ime ji je Petrunija režiserke Teone Mitevske iz leta 2019.
  • SEE Factory- omnibus 5 kratkih filmov, med njimi slovenski »The Right One« režiserke Urške Djukić, pri katerem sta sodelovala tudi slovenska igralka Doroteja Nadrah in direktor fotografije Lev Predan Kowarski; svetovna premiera v »Cannes Directors’ Fortnight« v letu 2019.
  • Celovečerni igrani film Posledice režiserja Darka Štanteta je bil izbran za program Discovery na filmskem festivalu v Torontu in po tem imel kinematografsko distribucijo v ZDA, Veliki Britaniji, Irski, Nemčiji in Franciji v letih 2018-2019.
  • Nagrada za režijo za koprodukcijski film Zimske muhe režiserja Olma Omerzuja na 53. filmskem festivalu v Karlovih Varih iz leta 2018.
  • Posebna omemba žirije za umetniški dosežek na 53. filmskem festivalu v Karlovih Varih v glavnem tekmovalnem programu za film Zgodovina ljubezni režiserke Sonje Prosenc iz leta 2018.
  • Animatorka Špela Čadež postane članica Akademija za filmsko umetnost in znanost, organizacijo, ki podeljuje prestižno nagrado oskar v letu 2018.
  • Režiser Rok Biček je s celovečernim dokumentarnim filmom Družina zmagal na tednu kritike v Locarnu leta 2017.
  • Kratki film Celica animatorja in režiserja Dušana Kastelica se je uvrstil na več kot 100 mednarodnih festivalov in prejel več kot 40 nagrad v letih 2017-2018.
  • Uvrstitev digitalno restavrirane verzije filma Dolina miru (1956) režiserja Franceta Štiglica v uradni program Cannes Classics v letu 2016.
  • Nagrada za najboljšega režiserja v Karlovih Varih za film Nočno življenje režiserja Damjana Kozoleta iz leta 2016.
  • Nagrada žirije v programu »Un Certain Regard« na filmskem festivalu v Cannesu za film Zenit režiserja Daliborja Matanića iz leta 2015.
  • Uvrstitev filma Razredni sovražnik režiserja Roka Bička med tri nominirance za nagrado Lux za leto 2014.
  • Uvrstitev kratkega animiranega filma Boles režiserke Špele Čadež med 5 nominirancev za pan-evropsko nagrado »Cartoon d'Or« 2014.
  • Nagrada za najboljši dokumentarni film na mednarodnem filmskem festivalu v Zagrebu za film Karpopotnik režiserja Matjaža Ivanišina iz leta 2014.
  • Stoletnico rojstva režiserja Františka Čapa, Čeha po rodu, ki pa je pustil pomemben pečat v zgodovini slovenskega filma (Vesna, 1953 , Ne čakaj na maj, 1957) obeležita retrospektivi v Slovenski kinoteki in Narodnem filmskem arhivu v Pragi, ter posebna izdaja revije KINO!
  • Nagrada Fedeora za najboljši film v programu tedna kritike na beneškem festivalu za film Razredni sovražnik režiserja Roka Bička iz leta 2013.
  • Nagrada občinstva v programu tedna kritike na beneškem festivalu za koprodukcijski film Zoran, moj nečak idiot režiserja Mattea Oleotta iz leta 2013.
  • Nagrada žirije festivala Sundance za koprodukcijski film Krogi režiserja Srdana Golubovića iz leta 2013.
  • Nagrada za najboljši dokumentarni film v Trstu za film Aleksandrinke režiserja Metoda Pevca iz leta 2012.
  • Nagrada za najboljši scenarij v Montrealu za film Šanghaj režiserja Marka Naberšnika iz leta 2012.
  • Mladinska komedija Gremo mi po svoje režiserja Miha Hočevarja je presegla magično mejo 200.000 gledalcev, kar ga je leta 2011 v Sloveniji uvrstilo na četrto mesto najbolj gledanih filmov vseh časov. To številko je presegel film Pr'Hostar leta 2016.
  • Film Oča režiserja Vlada Škafarja je bil izbran med filme beneškega programa teden kritike v letu 2010. Legendarni ruski režiser Aleksander Sokurov mu je med filmi na festivalu v ruskem mestu Vologda podelil nagrado, ki nosi njegovo ime v letu 2011.
  • Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije je pričel z delovanjem kot naslednik Filmskega sklada Republike Slovenije, sofinanciranje kot investicijo je zamenjala subvencija v letu 2011.
  • Film Slovenka so predvajali v kinematografih več kot dvajsetih držav. Nina Ivanišin je za vlogo “Slovenke” prejela tri nagrade za najboljšo žensko vlogo na festivalih v Valenciji, Les Arcu in Cinessonne v letih 2009 in 2010.
  • Film Petelinji zajtrk režiserja Marka Naberšnika je s 183.000 gledalci postal najbolj gledan film v domači distribuciji po osamosvojitvi Slovenije v letu 2008.
  • Kratki film Vsakdan ni vsak dan režiserja Martina Turka izbran za program ”Directors’ Fortnight« v letu 2008.
  • Predstavitev izbora slovenskih celovečernih in kratkih filmov v uradnem programu Vse kinematografije sveta 60. izdaje filmskega festivala v Cannesu leta 2007.
  • Nagrada Zlata palma in nagrada za najboljšo režijo za film Delo osvobaja režiserja Damjana Kozoleta na festivalu La Mostra de Valencia iz leta 2006.
  • Filmski sklad Republike Slovenije je postal član EFP (European Film Promotion), evropskega združenja filmskih ustanov za promocijo evropskega filma v letu 2005.
  • 100 let slovenskega filma in ob tej priložnosti je prvič potekal kongres FIAF (mednarodno združenje filmskih arhivov in kinotek) v Ljubljani. Slovenski kritiki so za najboljši film vseh časov izbrali Ples v dežju (1961) režiserja Boštjana Hladnika v letu 2005.
  • Nagrada »Altadis« za prvi ali drugi film na festivalu v San Sebastianu za film Odgrobadogroba režiserja Jana Cvitkoviča iz leta 2005.
  • Kar 3 pomembne nagrade: Zlati medved na Berlinalu; nagrada Evropske filmske akademije za kratke filme ter nominacija za oskarja za najboljši kratki film za (A)torzija, kratki film režiserja Stefana Arsenijevića leta 2003.
  • Uvrstitev filma Rezervni deli režiserja Damjana Kozoleta v tekmovalni program Berlinala leta 2003, ki je v naslednjih dveh desetletjih postal najbolj prepoznaven film iz Slovenije in širše regije na različnih »top ten« lestvicah in tudi prvi slovenski film, ki je izšel na DVDju v tujini.
  • Slovenija je podpisala Konvencijo Sveta Evrope o filmskih koprodukcijah in postala članica Media Plus v letu 2003.
  • Nagrada žirije »Manfred-Salzgeber« na Berlinalu (sekcija Panorama) za film Varuh meje režiserke Maje Weiss iz leta 2002.
  • Lev prihodnosti na beneškem festivalu za film Kruh in Mleko režiserja Jana Cvitkoviča iz leta 2001.
  • Nagrada Zlata palma za film Sladke sanje režiserja Saša Podgorška na festivalu La Mostra de Valencia iz leta 2001.
  • Nagradi za koprodukcijski film Nikogaršnja zemlja režiserja Danisa Tanovića za najboljši scenarij v Cannesu leta 2001 in oskar za najboljši tujejezični film leta 2002.
  • Slovenija je postala članica evropskega koprodukcijskega sklada Eurimages v letu 2001.
  • Nagrada za najboljši film v kategoriji kratkih filmov v sekciji Panorama za film Hop, skip & jump režiserja Srdjana Vuletića na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu iz leta 2000.
  • Uvrstitev filma V leru režiserja Janeza Burgerja v tekmovalni program festivala Karlovi Vari leta 1999. Istega leta je film na Cottbus filmskem festivalu prejel 3 nagrade: veliko nagrado, nagrado za najboljšega igralca in posebno omembo žirije (FICC Jury).
  • Nagrade za film Ekspres, Ekspres: glavna nagrada, nagrada žirije in nagrada občinstva na Festivalu »Cinema Mediterraneen Montpellier« režiserja Igorja Šterka iz leta 1998.
  • Kratki film Balkanska ruleta režiserja Zdravka Barišiča izbran za uradni tekmovalni program v Cannesu leta 1998.
  • Nagrada Bronasta palma za najboljši film Outsider režiserja Andreja Košaka na festivalu La Mostra de Valencia iz leta 1997.
  • Nagrada za najboljšo igralko – Nataša Barbara Gračner v filmu Carmen, režiserja Metoda Pevca na festivalu La Mostra de Valencia iz leta 1996.
  • Ustanovljen je Filmski sklad Republike Slovenije, ki je prevzel vse naloge za sofinanciranje produkcije in promocije slovenskega filma po vzoru inštitucij iz zahodne Evrope, bil je prva tovrstna ustanova v vzhodni Evropi v letu 1995.
  • Film Ko zaprem oči režiserja Francija Slaka je prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja iz leta 1993.


Udeležba na festivalih in nagrade

2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 | 2005 | 2004 | 2003 - 1997