Umrl je režiser Franci Slak

Od leta 1980 je bil predavatelj na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Trikrat je prejel Badjurovo nagrado (1981, 1985 in 1987) in enkrat Prešernovo nagrado (1988).

Med drugim je režiral celovečerce Ko zaprem oči (film je bil prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja), črno dramo o Informbiroju Hudodelci ter filme Butnskala, Eva in Krizno obdobje. S Hudodelci se je uvrstil v tekmovalni program berlinskega festivala.

Svojo režisersko prakso je v zadnjih petnajstih letih vezal predvsem na TV Slovenija, za katero je med drugim posnel nadaljevanko Prešeren v 5 delih, ki je bila premierno predvajana ob 200-letnici pesnikovega rojstva (celovečerec Pesnikov portret z dvojnikom iz leta 2003 je bil kinematografska različica istega projekta).

Kot producent je sodeloval tudi pri filmih Outsider Andreja Košaka (1996) in Slepa pega Hanne A. W. Slak (2002).

Leta 1953 v Krškem rojeni Slak je režijo študiral najprej v Ljubljani, nato pa v Lodzu na Poljskem, kjer je diplomiral leta 1978. Po amaterskih filmih je začel profesionalno filmsko pot s kratkimi dokumentiranimi in eksperimentalnimi filmi; bil je tudi avtor številnih domumentarnih tv portretov, med njimi Jožeta Pučnika, Marka Pogačnika, Draga Jančarja in Friderika Barage.

Od 1980 dalje je predaval filmsko montažo na AGRFT v Ljubljani in bil nekaj let predstojnik filmskega oddelka na AGRFT v Ljubljani.

Pred smrtjo je posnel film za televizijo Kakor v nebesih, tako na zemlji, ki je trenutno še v postprodukciji.