Tunel upanja

Sarajevo je v letih balkanske norije doživljalo svoje najstrašnejše dneve. V zimi 1992/93 so na pobudo generalštaba bosanske vojske v strogi tajnosti začeli s pripravami na izkop tunela pod letališko stezo. V nemogočih pogojih izgradnje je bil tunel po treh mesecih nepretrganega dela, konec julija 1993, izkopan. Skozi tunel je dnevno šlo tudi do štiri tisoč vojakov in civilistov ter več ton materiala in hrane. Film je zgodba o ljudeh v obkoljenem Sarajevu, ki jim je izgradnja tunela odprla upanje in možnosti boriti neenak boj, za svoje mesto in njihovi želji ostati in obstati. Vsak s svojo intimno, človeško zgodbo in usodo ter sporočilom.