Proti toku

Na samem začetku je bila reka Soča, divja reka, ki si skozi sotesko ni le izdolbla poti do morja, ampak je oblikovala in izklesala tudi značaje ljudi, ki živijo ob njej. In prav tam, kjer se skozi sotesko prebije na plan in se njena divjost umiri, stoji Solkan. Solkanci zato najbolje poznajo njeno dvojno nrav. Po tradiciji spretni mizarji si kmalu začnejo izdelovati take čolne, ki najbolj ustrezajo vožnji po zahtevni reki. Leta 1947 meja preseka na pol tudi reko, na eni strani ostane Soča, na drugi Isonzo. Bateli ne smejo več pluti navzdol proti Gorici, lahko se usmerijo edino navzgor, proti toku.