Retrospektiva filmov Filipa Robarja Dorina

V drugi polovici maja bo v dvorani Slovenske kinoteke potekala retrospektiva filmov Filipa Robarja Dorina, letošnjega prejemnika Nagrade Franceta Štiglica za življensko delo.

Filip Robar Dorin, režiser, pisatelj, publicist, aktivist, prevajalec in nekdanji direktor Filmskega sklada, se je v zgodovino slovenskega filma zapisal s celovečernimi filmi Opre Roma – Pamet v roko, ko boš v drugo ustvarjal svet (1983), Ovni in mamuti (1985) in Veter v mreži (1989). S filmom Opre Roma je Dorin v začetku osemdesetih let z raziskovanjem življenja romskih skupnosti suvereno definiral nove možnosti angažiranega dokumentarnega izraza na Slovenskem, njegova neutrudna filmsko-dokumentarna iskanja, ki temeljijo na etiki približevanja realnosti in njenim akterjem, pa so v slovenskem filmu brez primere.

Retrospektiva je posvečena izidu nove kinotečne publikacije Dialogi s Filipom, ki je nastala po zamisli Nerine T. Kocjančič in ob podpori založniškega oddelka Slovenske kinoteke.

»Ne glede na takšne ali drugačne opredelitve ter kritiške vatle, s katerimi pristopamo k opusu Filipa Robarja Dorina, se njegova specifičnost zdi najbolj razvidna v delih, ki uhajajo oznakam – ki so uporniška, težko ulovljiva, za katera je en naslov premalo in zato vedno potrebujejo še podnaslov. Ta upornost in samosvojost pričata o avtorju, ki se je ves čas jasno zavedal, kako težko se v prevladujočih filmskih produkcijskih razmerah poraja zares pronicljiv in drugačen film. Pričata nemara tudi o tem, da je avtor v svojem nezlomljivo kritičnem duhu ves čas kultiviral določen zdrav dvom glede moči filma samega, katerega prevratniška sila se tolikokrat izgublja v industrijski formi, namenjeni zabavi. A ne glede na moč ali nemoč samega filmskega jezika je boj za film, ki ima sposobnost preobrazbe, danes nujnejši kot kadar koli prej. Temu boju za drugačen film, ki je tudi Filipov boj, je posvečena pričujoča knjiga. To je film, ki je kompleksen in boleč, kot je kompleksen in boleč človek z vsemi svojimi slojenostmi in grčavostmi, kot je kompleksna človeška srenja in njeni napori, da se združi v polnejšem in miroljubnem sožitju.« (Nerina T. Kocjančič, iz spremne besede h knjigi Dialogi s Filipom)