Štigličeve nagrade

V polni dvorani Slovenske kinoteke je društvo podelilo stanovske nagrade na področju filmske in televizijske režije:

-»nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo«, ki jo bo Društvo slovenskih režiserjev vsako leto podelilo najmanj dvema in največ petim režiserkam in režiserjem, ki ustvarjajo na področju filma in televizije in

-»nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije«.

Tokratno žirijo so sestavljali člani Upravnega odbora Društva slovenskih režiserjev: predsednik Klemen Dvornik, podpredsednik Boris Petkovič, Miha Hočevar, Janez Burger, Miha Knific, Matevž Luzar in Urša Menart. Nagrade so avtorsko delo akademskega kiparja in režiserja Mihe Knifica.
Podelitev je povezovala igralka Aleksandra Balmazović, za glasbeno spremljavo na klavirju je poskrbel Davor Herceg.

Letošnji nagrajenci so:

BARBARA ZEMLJIČ
NAGRADA ŠTIGLIČEV POGLED ZA IZJEMNO REŽIJO
ZA REŽIJO CELOVEČERNEGA IGRANEGA FILMA »PANIKA« (2013)

MATJAŽ IVANIŠIN
NAGRADA ŠTIGLIČEV POGLED ZA IZJEMNO REŽIJO
ZA REŽIJO DOKUMENTARNEGA FILMA »KARPOPOTNIK« (2013)

SINIŠA GAČIĆ
NAGRADA ŠTIGLIČEV POGLED ZA IZJEMNO REŽIJO
ZA REŽIJO CELOVEČERNEGA DOKUMENTARNEGA FILMA »BOJ ZA« (2014)

ŠPELA ČADEŽ
NAGRADA ŠTIGLIČEV POGLED ZA IZJEMNO REŽIJO
ZA REŽIJO KRATKEGA ANIMIRANEGA FILMA »BOLES« (2013)

ROK BIČEK
NAGRADA ŠTIGLIČEV POGLED ZA IZJEMNO REŽIJO
ZA REŽIJO CELOVEČERNEGA IGRANEGA FILMA »RAZREDNI SOVRAŽNIK« (2013)

JOŽE POGAČNIK
NAGRADA FRANCETA ŠTIGLICA ZA ŽIVLJENJSKO DELO
NA PODROČJU FILMSKE IN TELEVIZIJSKE REŽIJE

Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo, so Pogačnikova dela barvita, tudi kadar uporablja črno-belo fotografijo, in grafično nazorna, tudi kadar slika z barvami. Pogačnik je vedno angažiran in oster, obenem pa nežen in poetičen, in kot sam pravi, osredotočen na človeka, na obraz, saj je prav ta zrcalo duše.

Pogačnik se je rodil leta 1932 v Mariboru. Študiral je režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) ter pisal kritike za Dnevnik in Ljudsko pravico. Režiral je blizu 100 dokumentarcev in televizijskih filmov.
Za dokumentarce je prejel ugledne svetovne nagrade: berlinskega srebrnega medveda leta 1972, beneškega srebrnega leva leta 1973, beograjski grand prix leta 1987, glavno nagrado v Oberhausnu leta 1970, nagrado Prešernovega sklada leta 1966 in nagrado vstaje slovenskega naroda leta 1980. Leta 2005 je prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev. Društvo slovenskih režiserjev, katerega eden od ustanovnih članov je, mu je kot prvemu med kolegi dodelilo naziv častnega člana. Pogačnik je režiral tudi tri celovečerne igrane filme: Grajski biki, Naš človek in Kavarna Astoria, za katerega je leta 1989 prejel eno zadnjih slovenskih puljskih aren.