AIPA Strokovni posvet: Pravice so vaše!

15. september 2016
Na 19. Festivalu slovenskega filma v Portorožu se je včeraj s posvetom o avtorskih pravicah z naslovom Pravice so vaše! začel strokovni program festivala.

AIPA - Zavod za uveljavljanje avtorskih pravic avtorjev, izvajalcev in producentov AV del Slovenije je k pogovoru povabil filmske profesionalce in člane strokovnega sveta AIPA, ki so pred številčnim občinstvom spregovorili o težavah in zakonskih podlagah na tem področju ter odkrito razpravljali o rešitvah in potrebnih spremembah.

Metod Pevec, ki je pogovor vodil, je uvodoma povedal, da težav na področju uveljavljanja avtorskih pravic v AV sektorju ni malo, zato so taki posveti zelo pomembni, čeprav je tema za marsikoga zapletena in strokovno specifična. Poudaril je, da se je pomembno zavedati, da pravic ni možno urediti s hitrim dekretom za vselej, pač pa, da je urejanje tega področja dolgotrajen proces, ki od upravičencev zahteva poznavanje delovanja strokovnih služb in pravnih okvirov. Dodal je, da je AIPA edina organizacija v Evropi, ki ima pod eno streho združene vse skupine imetnikov avtorskih pravic na avdio-vizualnih delih, zato, kljub svoji mladosti (deluje šele pet let), v evropskem okviru predstavlja unikum in vzor.

Ne upravičenci, ampak oškodovanci

Središče pogovora sta bili dve trenutno najbolj pereči temi. Problematika 107. člena ZASP (Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah) ter krivična prikrajšanost AV ustvarjalcev na področju pobiranja nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje.

Peter Kep, vodja strokovnih služb na AIPA, je najprej predstavil abecednik uveljavljanja avtorskih pravic in na kratko orisal postopek zakonskega sprejemanja določil na tem področju. V

luči dopolnitve ZASP, ki je v pripravi to jesen, je prisotne filmarje posebej pozval, naj se o tej temi izobrazijo, da bi svoje pravice uspešno zagovarjali. "Če bodo zakoni nastajali brez udeležbe avtorjev, njihovih predlogov in dopolnitev, jim ne bodo naklonjeni," je opozoril.

Omenjeni sporni člen namreč ureja pogodbo o filmski produkciji, po kateri se šteje, da so (so)avtorji AV del "izključno in neomejeno prenesli na filmskega producenta vse svoje materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avdiovizualnem delu, njegovem prevodu, njegovih avdiovizualnih predelavah ali pri tem delu nastalih fotografijah ... ter pravico do uporabe svojih prispevkov za dokončanje avdiovizualnega dela, če ni s pogodbo drugače določeno."

Ob tem so govorci opozorili, da Urad za intelektualno lastnino že pet let nobeni od organizacij, ki so se aktivno potegovale za to, ni dodelil dovoljenja za pobiranje nadomestil z naslova privatnega in drugega lastnega reproduciranja zato je igralec Ludvik Bagari, aktiven član sveta in podpredsednik skupščine izvajalcev AIPA, opozoril na to, da avtorji niso upravičenci, pač pa oškodovanci. "Gre za odtujitev lastnine, ki je tudi predmet dedovanja."

Igralci brez pravic

Da omenjeni člen fatalno vpliva na urejanje avtorskih pravic na AV področju, je prepričan tudi Metod Pevec. Kolektivne organizacije, kot je AIPA, namreč pobirajo nadomestila

z naslova kabelske retransmisije in jih distribuirajo upravičenim avtorjem oz. filmskim producentom. Ti pa so na AV področju z zakonom slabo opredeljeni. Med upravičenci namreč ni igralcev in mnogih ostalih filmskih poklicev. "Do nadomestil so na primer upravičeni direktorji fotografije, montažerji pa ne. Scenaristi lahko črpajo iz sredstev, ki jih je zbrala kolektivna organizacija, scenografi pa ne," je diskrepanco orisal Klemen Dvornik, predsednik Društva slovenskih režiserjev in pozval k solidarnostni prerazporeditvi upravičencev do nadomestil.

Katarina Čas, je v vlogi predsednice skupščine izvajalcev in članica sveta AIPA, s prisotnimi delila svoje izkušnje iz tujine in izpostavila primere dobre prakse - predvsem dobro povezana in aktivna združenja filmskih ustvarjalcev, ki branijo svoje pravice. Omenila je, da igralcem v tujini ni treba dokazovati, zakaj so tudi oni avtorji filma, saj je to samoumevno. "Pri nas igralci nimajo avtorskih pravic, a veseli me, da so si vsaj slovenski glasbeniki svoje pravice znali bolje priboriti," je še povedala.

Sinatra da, Bogart ne

Na njeno omembo se je navezal glasbenik in član strokovnega sveta AIPA Nikola Sekulovič in potrdil, da so glasbeniki od nekdaj kazali več zanimanja in volje na področju kolektivnega uveljavljena avtorskih pravic. Nelogični razkorak med glasbenim in filmskim svetom je ponazoril s plastičnim prikazom. "Če se na radiu zavrti My Way, prejmejo nadomestilo avtor glasbe, avtor besedila, izvajalec Frank Sinatra in člani orkestra. Zakaj bi bilo pri javnem predvajanju na primer filma Casablanca kaj drugače. Na to, da naš zakon Ingrid Bergman in Humphreyu Bogartu ne priznava avtorstva pri filmu, ni racionalnega odgovora." Nikola Sekulovič je z izjavo, da so glasbeniki solidarni z igralci in ostalimi prikrajšanimi filmskimi ustvarjalci in naj se po njihovem zgledu angažirajo, med prisotnimi požel aplavz.

Posvet se je zaključil s pozivom k skupni organizirani akciji upravičencev (oziroma oškodovancev), ki naj dosežejo sporazumen dogovor in se odpravijo v artikuliran in argumentiran boj, da bi presegli razkorak med teorijo in prakso.

Že z jesensko razpravo o dopolnitvah ZASP bodo filmarji dobili priložnost, da postavijo temelje novim zakonskim določitvam in pravice vzamejo v svoje roke.

Posvet je prenašala tudi AKTV (televizija AGRFT) in je na ogled tudi na spletni strani akademske televizije.

Priloge