Maša za moje ustreljene

Vojni kurat Pietro Brignoli je med veliko italijansko ofenzivo v ljubljanski pokrajini poleti 1942 spremljal divizijo sardinskih grenadirjev generala Taddea Orlanda. Sredi najhujših trenutkov, ki jih je doživljal slovenski človek pod italijansko okupacijo, ko je bilo ustreljenih več sto in interniranih več tisoč ljudi, požganih na stotine hiš, je don Brignoli skušal po svojih močeh ublažiti strahotno gorje, tako da je na smrt obsojenim nudil poslednjo tolažbo. Svoja doživetja in misli, muke in dvome, pa tudi vero v človeka, zmaličenega in trpečega, je don Brignoli zaupal svojemu skrivnemu dnevniku. Maša za ustreljene je delna rekonstrukcija njegovega dnevnika, ki se prepleta s pričevanjem ljudi, ki so doživeli in videli iste grozote, o katerih piše don Brignoli.